Iskanje trailers
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dr. Robert Brus je redni profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in na različnih oddelkih predava predmete s področja dendrologije, gozdne genetike, žlahtnjenja gozdnega drevja ter gozdnega semenarstva in drevesničarstva. Je tudi prodekan Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ter član več domačih in mednarodnih strokovnih in znanstvenih združenj ter uredniških odborov znanstvenih revij.
Dr. Robert Brus je redni profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in na različnih oddelkih predava predmete s področja dendrologije, gozdne genetike, žlahtnjenja gozdnega drevja ter gozdnega semenarstva in drevesničarstva. Je tudi prodekan Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ter član več domačih in mednarodnih strokovnih in znanstvenih združenj ter uredniških odborov znanstvenih revij.
Neomajno zaupanje je osupljiva zgodba o tehnologiji nadzora, zlorabi oblasti in (samo)cenzuri. Skozi pretresljive zgodbe ljudi na Kitajskem, ki so jih nadzorovali, ustrahovali ali celo mučili, spoznavamo nevarnosti tehnologije in njeno moč. Film opozarja na vse pogostejšo uporabo orodij za nadzor po vsem svetu, tudi v demokratičnih državah. Če je to sedanjost, kakšna bo šele naša prihodnost? TOTAL TRUST / Nemčija, Nizozemska / 2023 / Režija: Jialing Zhang
Neomajno zaupanje je osupljiva zgodba o tehnologiji nadzora, zlorabi oblasti in (samo)cenzuri. Skozi pretresljive zgodbe ljudi na Kitajskem, ki so jih nadzorovali, ustrahovali ali celo mučili, spoznavamo nevarnosti tehnologije in njeno moč. Film opozarja na vse pogostejšo uporabo orodij za nadzor po vsem svetu, tudi v demokratičnih državah. Če je to sedanjost, kakšna bo šele naša prihodnost? TOTAL TRUST / Nemčija, Nizozemska / 2023 / Režija: Jialing Zhang
Dr. Milko Mikola je odličen zgodovinar in eden najboljših poznavalcev povojne represije v Sloveniji. Dr. Mikola je bil rojen v družini, ki je dejavno podpirala partizane, a sta bila tako mama kot oče po vojni zaprta, vsa družina pa je trpela zaradi obvezne oddaje. Študiral je zgodovino in jo tudi poučeval na srednji šoli, vendar je moral delovno mesto zapustiti potem, ko je opozoril na spolne zlorabe učenk, ki so jih zakrivili nekateri šolniki – člani komunistične stranke. Pozneje se je zaposlil v Celjskem arhivu in začel spoznavati gradivo o povojnem delovanju režima. Bil je tudi vodja Sektorja za popravo krivic in prvi vodja Študijskega centra za narodno spravo. V času, ko veliko govorimo o kršenju človekovih pravic in svoboščin v Gazi in Ukrajini, pogosto pozabljamo na razsežnost nasilja, ki ga je komunistični režim izvajal nad Slovenci in pripadniki drugih narodov na našem ozemlju. Dr. Mikola je v desetletjih delovanja to temo podrobno raziskal. Njegovo temeljno delo je Rdeče nasilje, za katerega je dobil tudi Zoisovo priznanje, letos poleti pa je izdal knjigo z naslovom Neoprostljivo, ki govori o komunističnih zločinih nad ženskami in otroki. Mikola dokaže, da je bi komunizem do teh skupin prebivalstva podobno nasilen kot nacizem. Kot izjemen poznavalec gradiva je bil osupel in prizadet, ko je sedanja vlada ukinila dan spomina na žrtve komunizma. Voditelj: Jože Možina
Dr. Milko Mikola je odličen zgodovinar in eden najboljših poznavalcev povojne represije v Sloveniji. Dr. Mikola je bil rojen v družini, ki je dejavno podpirala partizane, a sta bila tako mama kot oče po vojni zaprta, vsa družina pa je trpela zaradi obvezne oddaje. Študiral je zgodovino in jo tudi poučeval na srednji šoli, vendar je moral delovno mesto zapustiti potem, ko je opozoril na spolne zlorabe učenk, ki so jih zakrivili nekateri šolniki – člani komunistične stranke. Pozneje se je zaposlil v Celjskem arhivu in začel spoznavati gradivo o povojnem delovanju režima. Bil je tudi vodja Sektorja za popravo krivic in prvi vodja Študijskega centra za narodno spravo. V času, ko veliko govorimo o kršenju človekovih pravic in svoboščin v Gazi in Ukrajini, pogosto pozabljamo na razsežnost nasilja, ki ga je komunistični režim izvajal nad Slovenci in pripadniki drugih narodov na našem ozemlju. Dr. Mikola je v desetletjih delovanja to temo podrobno raziskal. Njegovo temeljno delo je Rdeče nasilje, za katerega je dobil tudi Zoisovo priznanje, letos poleti pa je izdal knjigo z naslovom Neoprostljivo, ki govori o komunističnih zločinih nad ženskami in otroki. Mikola dokaže, da je bi komunizem do teh skupin prebivalstva podobno nasilen kot nacizem. Kot izjemen poznavalec gradiva je bil osupel in prizadet, ko je sedanja vlada ukinila dan spomina na žrtve komunizma. Voditelj: Jože Možina
Nemirno obdobje v Evropi med letoma 1870 in 1873 ne prizanaša dunajskemu dvoru. Franz vztraja, da mora 9-letni prestolonaslednik Rudolf predčasno v vojaško šolo. Sisi temu nasprotuje, saj jo skrbi za nežnega sina, zato se odloči za drastično in tvegano potezo. Spozna živahno francosko fotografinjo Almo, ki ji je v veliko oporo, in po ponovnem razočaranju nekaj časa z njo preživi v Parizu, kjer si da duška. Franz je trmast, vendar se zaveda, da se mora Sisi vrniti na dvor, saj bi njena odsotnost, ki jo poskuša prikriti, še bolj omajala njegovo vladavino, ki jo poleg političnih nasprotnikov ogrožajo tudi izkoriščani in vse bolj nezadovoljni delavci. Franz je v precepu in čeprav nerad se ukvarja z idejo, da bi za pomoč prosil mamo. Kako se bo odločil, se bo Sisi vrnila in ali bo zakoncema uspelo preprečiti katastrofo? SISI (III.) / koprodukcija / 2023 Scenarij: Elena Hell, Robert Krause, Andreas Gutzeit Režija: Sven Bohse, Miguel Alexandre V glavnih vlogah: Dominique Devenport, Jannik Schümann, Désirée Nosbusch, Giovanni Funiati, Murathan Muslu, Tanja Schleiff, Marcus Grüsser
Nemirno obdobje v Evropi med letoma 1870 in 1873 ne prizanaša dunajskemu dvoru. Franz vztraja, da mora 9-letni prestolonaslednik Rudolf predčasno v vojaško šolo. Sisi temu nasprotuje, saj jo skrbi za nežnega sina, zato se odloči za drastično in tvegano potezo. Spozna živahno francosko fotografinjo Almo, ki ji je v veliko oporo, in po ponovnem razočaranju nekaj časa z njo preživi v Parizu, kjer si da duška. Franz je trmast, vendar se zaveda, da se mora Sisi vrniti na dvor, saj bi njena odsotnost, ki jo poskuša prikriti, še bolj omajala njegovo vladavino, ki jo poleg političnih nasprotnikov ogrožajo tudi izkoriščani in vse bolj nezadovoljni delavci. Franz je v precepu in čeprav nerad se ukvarja z idejo, da bi za pomoč prosil mamo. Kako se bo odločil, se bo Sisi vrnila in ali bo zakoncema uspelo preprečiti katastrofo? SISI (III.) / koprodukcija / 2023 Scenarij: Elena Hell, Robert Krause, Andreas Gutzeit Režija: Sven Bohse, Miguel Alexandre V glavnih vlogah: Dominique Devenport, Jannik Schümann, Désirée Nosbusch, Giovanni Funiati, Murathan Muslu, Tanja Schleiff, Marcus Grüsser
V drugi sezoni danske nadaljevanke Orkester je Jeppe imenovan za začasnega direktorja kØbenhavnskega simfoničnega orkestra, ki je v finančnih težavah, zato mora pripraviti sanacijske ukrepe. Zasebno se spopada z dejstvom, da je bivša žena Regitze srečna v novi zvezi s samovšečnim Simonom. Želi si, da bi odraščanje hčerke Alme potekalo čimbolj normalno, zato je večkrat prisiljen potegniti krajši konec. V orkestru pripravljajo avdicijo za mesto prvega klarinetista, ki se je seveda namerava udeležil tudi Bo, vendar ga čakajo številne ovire. Poleg tega je v skrbeh za mamino zdravje, po odhodu Elin pa se zbliža z Lene, novo uslužbenko kantine. Scenarij: Mikkel Munch-Fals, Søren Felbo, Anna Juul Režija: Mikkel Munch-Fals V glavnih vlogah: Frederik Cilius Jørgensen, Rasmus Bruun, Neel Rønholt, Caspar Phillipson, Lise Baastrup, Lene Maria Christensen
V drugi sezoni danske nadaljevanke Orkester je Jeppe imenovan za začasnega direktorja kØbenhavnskega simfoničnega orkestra, ki je v finančnih težavah, zato mora pripraviti sanacijske ukrepe. Zasebno se spopada z dejstvom, da je bivša žena Regitze srečna v novi zvezi s samovšečnim Simonom. Želi si, da bi odraščanje hčerke Alme potekalo čimbolj normalno, zato je večkrat prisiljen potegniti krajši konec. V orkestru pripravljajo avdicijo za mesto prvega klarinetista, ki se je seveda namerava udeležil tudi Bo, vendar ga čakajo številne ovire. Poleg tega je v skrbeh za mamino zdravje, po odhodu Elin pa se zbliža z Lene, novo uslužbenko kantine. Scenarij: Mikkel Munch-Fals, Søren Felbo, Anna Juul Režija: Mikkel Munch-Fals V glavnih vlogah: Frederik Cilius Jørgensen, Rasmus Bruun, Neel Rønholt, Caspar Phillipson, Lise Baastrup, Lene Maria Christensen
Naš posebni gost je pisatelj, pesnik, kolumnist in publicist Miljenko Jergović, ki mu Društvo slovenskih pisateljev podeljuje letošnjo nagrado za življenjsko delo vilenica. Rojeni Sarajevčan več kot 30 let živi v Zagrebu. Spisal je več kot 30 del, polovica jih je na voljo tudi v slovenščini, jeziku, ki ga hrvaško-bosanski pisatelj razume. Beseda je tekla o naglasih, jezikih, priseljencih, politiki, njegovem starem očetu s koreninami v Tolminu, pa tudi o Severini.
Naš posebni gost je pisatelj, pesnik, kolumnist in publicist Miljenko Jergović, ki mu Društvo slovenskih pisateljev podeljuje letošnjo nagrado za življenjsko delo vilenica. Rojeni Sarajevčan več kot 30 let živi v Zagrebu. Spisal je več kot 30 del, polovica jih je na voljo tudi v slovenščini, jeziku, ki ga hrvaško-bosanski pisatelj razume. Beseda je tekla o naglasih, jezikih, priseljencih, politiki, njegovem starem očetu s koreninami v Tolminu, pa tudi o Severini.
V oddaji Poletni večer bodo voditelji razvedrilnega programa z gosti v studiu govorili o številnih poletnih temah in dejavnostih, ki so jih navdušile in poskrbele za nepozabne spomine. Pridružite se nam, ko bomo raziskovali možnosti za kampiranje, obiskovali veselice, načrtovali izlete v gore ter se udeleževali številnih festivalov in drugih dogodkov, ki bodo zaznamovali letošnje poletje. Naj bo vaše poletje polno smeha, dogodivščin in prijetnih trenutkov ob oddaji Poletni večer!
V oddaji Poletni večer bodo voditelji razvedrilnega programa z gosti v studiu govorili o številnih poletnih temah in dejavnostih, ki so jih navdušile in poskrbele za nepozabne spomine. Pridružite se nam, ko bomo raziskovali možnosti za kampiranje, obiskovali veselice, načrtovali izlete v gore ter se udeleževali številnih festivalov in drugih dogodkov, ki bodo zaznamovali letošnje poletje. Naj bo vaše poletje polno smeha, dogodivščin in prijetnih trenutkov ob oddaji Poletni večer!
Oglejte si Filmoteko na RTV 365 in prebrskajte bogato knjižnica slovenskih filmov! Filmoteka je spletna trgovina slovenskih igranih, dokumentarnih in animiranih filmov, ki ponuja vsebine na voljo za ogled za 48 ur ali za 14 dni, risanke in pakete filmov pa tudi za vse leto. Že za 2, 90 eur!
Oglejte si Filmoteko na RTV 365 in prebrskajte bogato knjižnica slovenskih filmov! Filmoteka je spletna trgovina slovenskih igranih, dokumentarnih in animiranih filmov, ki ponuja vsebine na voljo za ogled za 48 ur ali za 14 dni, risanke in pakete filmov pa tudi za vse leto. Že za 2, 90 eur!
Hrvaška Istra je kmalu po osamosvojitvi začela načrtno graditi svojo novo turistično zgodbo, ki je pomenila odmik od nekdanjega množičnega turizma in njihova strategija še danes žanje sadove. Jasno začrtana smer ideje o trajnostnem razvoju, je vplivala na oživitev nekdaj degradiranega istrskega podeželja in dala priložnost mladim, ki so se pričeli vračati na podeželje in tam ustvarjati življenje, ki je danes tesno prepleteno s turizmom.
Hrvaška Istra je kmalu po osamosvojitvi začela načrtno graditi svojo novo turistično zgodbo, ki je pomenila odmik od nekdanjega množičnega turizma in njihova strategija še danes žanje sadove. Jasno začrtana smer ideje o trajnostnem razvoju, je vplivala na oživitev nekdaj degradiranega istrskega podeželja in dala priložnost mladim, ki so se pričeli vračati na podeželje in tam ustvarjati življenje, ki je danes tesno prepleteno s turizmom.
Kulturno društvo Graška Gora letos organizira že 48. mednarodni festival narodno-zabavne glasbe Graška Gora poje in igra. Festival z večletno tradicijo bo potekal v petek, 16. avgusta 2024, ob 20. uri na športnem igrišču Graška Gora. Letos bomo prireditev obeležili s slavnostnim koncertom, ki bo posvečen 70. jubileju ansambla Štirje kovači.
Kulturno društvo Graška Gora letos organizira že 48. mednarodni festival narodno-zabavne glasbe Graška Gora poje in igra. Festival z večletno tradicijo bo potekal v petek, 16. avgusta 2024, ob 20. uri na športnem igrišču Graška Gora. Letos bomo prireditev obeležili s slavnostnim koncertom, ki bo posvečen 70. jubileju ansambla Štirje kovači.
Koper bo tretjič prizorišče tekme svetovnega pokala v športnem plezanju. Na spektaklu v težavnostnem plezanju bosta tekmovala tudi olimpijska prvaka iz Pariza: najboljša plezalka na svetu Janja Garnbret in Britanec Toby Roberts. Slovenijo bo zastopalo kar 18 plezalk in plezalcev, tudi vsi trije udeleženci olimpijskih iger v francoski prestolnici. Petkov program prinaša kvalifikacije in polfinale. Med šestindvajseterico polfinalistov računajo tudi na številno slovensko ekipo. Tudi z mladimi plezalci, ki so se izkazali na zadnjih tekmah in domov prinesli tudi medalje z mladinskega svetovnega prvenstva.
Koper bo tretjič prizorišče tekme svetovnega pokala v športnem plezanju. Na spektaklu v težavnostnem plezanju bosta tekmovala tudi olimpijska prvaka iz Pariza: najboljša plezalka na svetu Janja Garnbret in Britanec Toby Roberts. Slovenijo bo zastopalo kar 18 plezalk in plezalcev, tudi vsi trije udeleženci olimpijskih iger v francoski prestolnici. Petkov program prinaša kvalifikacije in polfinale. Med šestindvajseterico polfinalistov računajo tudi na številno slovensko ekipo. Tudi z mladimi plezalci, ki so se izkazali na zadnjih tekmah in domov prinesli tudi medalje z mladinskega svetovnega prvenstva.
O PEČOVNIŠKI DUGLAZIJI Pečovnik je predel celjskega mestnega gozda, v katerem rastejo najvišje duglazije pri nas. Med njimi je tudi 140 let stara zelena duglazija, ki je po meritvah pred 4 leti postala najvišje drevo Slovenije. Kdaj in kako so duglazije prišle v Evropo, kaj jim ustreza, kakšen je njihov les, se je Sebastjan Lipar pogovarjal z gozdarjem mag. Robertom Hostnikom. SAJENJE KAPUSNIC JESENI Da je letošnja vrtičkarska sezona vremensko težja in spremenljiva, pove gospa Katarina, ki v prestolnici urbano vrtnari že 42 let. S strokovno sodelavko kluba Gaia sta posadili kapusnice, tiste s krajšo vegetacijsko dobo bodo do nastopa hladnih dni še naredile pridelek. OD GROZDJA DO ROZIN Butično proizvodnjo rozin imamo pri nas, so pa posušene jagode grozdja, dehidrirane po domačem postopku, toliko slajše. V zaledju Obale smo izvedeli, katere sorte trte so primerne, da jih spremenimo v rozine. VLOŽEN FIŽOL ZA SOLATE Do jeseni naj bi pridelali toliko, da bi imeli dovolj ozimnice do pomladi. Na vrtu družine Plohl Krevh fižol letos dobro uspeva. Gospa Martina zrnje, ravno prav veliko in sveže, skuha, prelije z mešanico kisa in shrani v klet. Doma vloženo zrnje bo hranilen dodatek zimskim solatam.
O PEČOVNIŠKI DUGLAZIJI Pečovnik je predel celjskega mestnega gozda, v katerem rastejo najvišje duglazije pri nas. Med njimi je tudi 140 let stara zelena duglazija, ki je po meritvah pred 4 leti postala najvišje drevo Slovenije. Kdaj in kako so duglazije prišle v Evropo, kaj jim ustreza, kakšen je njihov les, se je Sebastjan Lipar pogovarjal z gozdarjem mag. Robertom Hostnikom. SAJENJE KAPUSNIC JESENI Da je letošnja vrtičkarska sezona vremensko težja in spremenljiva, pove gospa Katarina, ki v prestolnici urbano vrtnari že 42 let. S strokovno sodelavko kluba Gaia sta posadili kapusnice, tiste s krajšo vegetacijsko dobo bodo do nastopa hladnih dni še naredile pridelek. OD GROZDJA DO ROZIN Butično proizvodnjo rozin imamo pri nas, so pa posušene jagode grozdja, dehidrirane po domačem postopku, toliko slajše. V zaledju Obale smo izvedeli, katere sorte trte so primerne, da jih spremenimo v rozine. VLOŽEN FIŽOL ZA SOLATE Do jeseni naj bi pridelali toliko, da bi imeli dovolj ozimnice do pomladi. Na vrtu družine Plohl Krevh fižol letos dobro uspeva. Gospa Martina zrnje, ravno prav veliko in sveže, skuha, prelije z mešanico kisa in shrani v klet. Doma vloženo zrnje bo hranilen dodatek zimskim solatam.
Tudi petkova jutra so najboljša v družbi oddaje Dobro jutro! Ob petkih vam podajamo ideje za izlete po Sloveniji, preverjamo setveni koledar ter vam skupaj z našimi kuharskimi mojstri ponujamo ideje za kosila. Delimo tudi gospodinjske nasvete, v posebni rubriki pa sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje. Ne zamudite oddaje Dobro jutro!
Tudi petkova jutra so najboljša v družbi oddaje Dobro jutro! Ob petkih vam podajamo ideje za izlete po Sloveniji, preverjamo setveni koledar ter vam skupaj z našimi kuharskimi mojstri ponujamo ideje za kosila. Delimo tudi gospodinjske nasvete, v posebni rubriki pa sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje. Ne zamudite oddaje Dobro jutro!
Bolj ali manj brezskrbno otroštvo, vojna, izginotje očeta, prebegi družinskih članov na različne konce Evrope, trgovanje z ljudmi, iskanje svoje identitete in vsaj malo duševnega miru. Animirani dokumentarni film pripoveduje izjemno bolečo življenjsko zgodbo Afganistanca, ki zgovorno priča o krutosti, brezbrižnosti oblastnikov in o moči, ki jo človek, prignan do skrajnosti, nekako le najde, da naredi naslednji korak. Film s premišljeno umeščenimi arhivskimi posnetki učinkovito podčrta družbeno-politično dogajanje trenutka, ki vsakič ostro zareže v slehernika. FLEE / Danska, Francija, Švedska, Izrael, Norveška, ZDA, Slovenija, Estonija, Španija, Italija, Finska / 2021 / Režija: Jonas Poher Rasmussen
Bolj ali manj brezskrbno otroštvo, vojna, izginotje očeta, prebegi družinskih članov na različne konce Evrope, trgovanje z ljudmi, iskanje svoje identitete in vsaj malo duševnega miru. Animirani dokumentarni film pripoveduje izjemno bolečo življenjsko zgodbo Afganistanca, ki zgovorno priča o krutosti, brezbrižnosti oblastnikov in o moči, ki jo človek, prignan do skrajnosti, nekako le najde, da naredi naslednji korak. Film s premišljeno umeščenimi arhivskimi posnetki učinkovito podčrta družbeno-politično dogajanje trenutka, ki vsakič ostro zareže v slehernika. FLEE / Danska, Francija, Švedska, Izrael, Norveška, ZDA, Slovenija, Estonija, Španija, Italija, Finska / 2021 / Režija: Jonas Poher Rasmussen
Na 30. Sarajevskem filmskem festivalu smo se z Elio Suleimanom, palestinskim režiserjem, ki živi v prostovoljnem izgnanstvu, in režiserjem Alexandrom Paynom, dobitnikom dveh oskarjev, pogovarjali o konfliktu na Bližnjem vzhodu. Festivala sta se udeležila hollywoodska zvezdnika Meg Ryan in John Turturro, na njem pa je letos sodelovalo tudi rekordno število slovenskih filmov, med njimi Praslovan režiserja Slobodana Maksimovića. Gre za dokumentarni portret Zorana Predina, slovenskega glasbenika z največ izdanimi ploščami. Posebno nagrado za promocijo enakopravnosti spolov je prejela Maja Doroteja Prelog za dokumentarni film Cent'anni. Mednarodna konfederacija art kinematografov pa je z distribucijsko podporo nagradila film Odrešitev za začetnike Sonje Prosenc.
Na 30. Sarajevskem filmskem festivalu smo se z Elio Suleimanom, palestinskim režiserjem, ki živi v prostovoljnem izgnanstvu, in režiserjem Alexandrom Paynom, dobitnikom dveh oskarjev, pogovarjali o konfliktu na Bližnjem vzhodu. Festivala sta se udeležila hollywoodska zvezdnika Meg Ryan in John Turturro, na njem pa je letos sodelovalo tudi rekordno število slovenskih filmov, med njimi Praslovan režiserja Slobodana Maksimovića. Gre za dokumentarni portret Zorana Predina, slovenskega glasbenika z največ izdanimi ploščami. Posebno nagrado za promocijo enakopravnosti spolov je prejela Maja Doroteja Prelog za dokumentarni film Cent'anni. Mednarodna konfederacija art kinematografov pa je z distribucijsko podporo nagradila film Odrešitev za začetnike Sonje Prosenc.
Ali šola otroke tudi vzgaja ali jih le zasipa s podatki? Koliko učitelji sploh lahko še vzgajajo, ne da bi jim pod prste gledali starši in inšpektorji? Koliko besede še ima ministrstvo oziroma koliko si je sploh želi? Ali otroke učimo samostojnosti ali jim z nenehnim nadzorom jemljemo pomembne življenjske izkušnje? Dosje je pripravila Erika Pečnik Ladika.
Ali šola otroke tudi vzgaja ali jih le zasipa s podatki? Koliko učitelji sploh lahko še vzgajajo, ne da bi jim pod prste gledali starši in inšpektorji? Koliko besede še ima ministrstvo oziroma koliko si je sploh želi? Ali otroke učimo samostojnosti ali jim z nenehnim nadzorom jemljemo pomembne življenjske izkušnje? Dosje je pripravila Erika Pečnik Ladika.
Nekateri politiki in stranke v jesen stopajo z nizko javnomnenjsko podporo, skrb jim povzročata še visoko uvrščena na lestvicah priljubljenosti Vladimir Prebilič in Anže Logar, ki se po naslednjih volitvah vidita v vladi. Za katere obljubljene reforme je dobro leto in pol pred volitvami še čas in za katere prepozno? Bo koalicija potegnila kratko tudi pri napovedanih davčnih spremembah?
Nekateri politiki in stranke v jesen stopajo z nizko javnomnenjsko podporo, skrb jim povzročata še visoko uvrščena na lestvicah priljubljenosti Vladimir Prebilič in Anže Logar, ki se po naslednjih volitvah vidita v vladi. Za katere obljubljene reforme je dobro leto in pol pred volitvami še čas in za katere prepozno? Bo koalicija potegnila kratko tudi pri napovedanih davčnih spremembah?
Po smrti Alberta Einsteina, najslavnejšega teoretičnega fizika 20. stoletja, je obdukcijo opravil patolog Thomas Harvey, ki je znanstvenikove možgane skrivaj odstranil iz lobanje in nato skupaj z njimi izginil. Avtorji dokumentarne oddaje so se v večmesečni preiskavi posvetili iskanju delov Einsteinovih možganov, razseljenih po svetu … EINSTEIN'S BRAIN UNLOCKED / Japonska / 2018 / Režija: Takuya Ogasawara, Riwa Komatsubara
Po smrti Alberta Einsteina, najslavnejšega teoretičnega fizika 20. stoletja, je obdukcijo opravil patolog Thomas Harvey, ki je znanstvenikove možgane skrivaj odstranil iz lobanje in nato skupaj z njimi izginil. Avtorji dokumentarne oddaje so se v večmesečni preiskavi posvetili iskanju delov Einsteinovih možganov, razseljenih po svetu … EINSTEIN'S BRAIN UNLOCKED / Japonska / 2018 / Režija: Takuya Ogasawara, Riwa Komatsubara
Karin Sabadin je v studio povabila pevca, kitarista in avtorja številnih uspešnic Miho Guština Guštija, ki prav septembra praznuje 40 let svoje glasbene kariere. Pride tudi njegova hči Maja, ki odrašča v zelo glasbeni družini. O glasbi in družini bomo gotovo izvedeli marsikaj zanimivega.
Karin Sabadin je v studio povabila pevca, kitarista in avtorja številnih uspešnic Miho Guština Guštija, ki prav septembra praznuje 40 let svoje glasbene kariere. Pride tudi njegova hči Maja, ki odrašča v zelo glasbeni družini. O glasbi in družini bomo gotovo izvedeli marsikaj zanimivega.
V rodovniku družine Košuta je prvi zapis zabeleženo rojstvo Košuta Jožefa v župniji leta 1772. V preteklosti so se ukvarjali z živinorejo, imeli pa so tudi mlin in turbino za proizvodnjo električnega toka. Pričevalec Jožef je prevzel kmetijo od svojega starega očeta Antona leta 1956, ki jo danes vodi njegova hči Elizabeta Košuta. Sprehod skozi zanimive, pretresljive dogodke pričevalec slikovito poda v rojstnem kraju Vitovlje.
V rodovniku družine Košuta je prvi zapis zabeleženo rojstvo Košuta Jožefa v župniji leta 1772. V preteklosti so se ukvarjali z živinorejo, imeli pa so tudi mlin in turbino za proizvodnjo električnega toka. Pričevalec Jožef je prevzel kmetijo od svojega starega očeta Antona leta 1956, ki jo danes vodi njegova hči Elizabeta Košuta. Sprehod skozi zanimive, pretresljive dogodke pričevalec slikovito poda v rojstnem kraju Vitovlje.
Peter je voznik avtobusa in živi v majhnem obmorskem mestu, kjer se bolj malo dogaja, še manj spreminja. Njegovi vsakdan poteka rutinsko in dan je enak dnevu. Naveličan je vožnje po vedno isti progi, njegove stranke so največkrat turisti, ki jih pelje na ogled bližnjih znamenitosti. Podobno svoje življenje doživljata tudi Petrova mama Joy in hči Kayla. Nekaj vedrine v Kaylino življenje vnaša prijatelj Brad, ki ima poseben smisel za humor in oblačenje. Petrova prijateljica Fran si želi, da bi Peter več pozornosti kot njenemu invalidnemu sinu posvečal njej. DON'T FORGET THE DRIVER / Velika Britanija / 2019 scenarij: Tim Crouch, Toby Jones režija: Tim Kirkby v glavnih vlogah: Toby Jones, Claire Rushbrook, Marcia Warren, Danny Kirrane, Erin Kellyman, Luwam Teklizgi
Peter je voznik avtobusa in živi v majhnem obmorskem mestu, kjer se bolj malo dogaja, še manj spreminja. Njegovi vsakdan poteka rutinsko in dan je enak dnevu. Naveličan je vožnje po vedno isti progi, njegove stranke so največkrat turisti, ki jih pelje na ogled bližnjih znamenitosti. Podobno svoje življenje doživljata tudi Petrova mama Joy in hči Kayla. Nekaj vedrine v Kaylino življenje vnaša prijatelj Brad, ki ima poseben smisel za humor in oblačenje. Petrova prijateljica Fran si želi, da bi Peter več pozornosti kot njenemu invalidnemu sinu posvečal njej. DON'T FORGET THE DRIVER / Velika Britanija / 2019 scenarij: Tim Crouch, Toby Jones režija: Tim Kirkby v glavnih vlogah: Toby Jones, Claire Rushbrook, Marcia Warren, Danny Kirrane, Erin Kellyman, Luwam Teklizgi
Koliko je vredno delo umetnikov? Kakšno je razmerje med družbeno in ekonomsko vrednostjo dela? Kakšne službe ameriški antropolog David Graeber imenuje "bulšihti"? V oddaji se bomo pogovarjali z eno najpomembnejših danskih pesnic, Pio Tafdrup, ki je bila letos častna gostja Dnevov poezije in vina in se preživlja izključno s pisateljevanjem. Predstavili bomo italijanski kolektiv Cinetico, ki je nastopil na festivalu Mladi levi – njegovi člani opravljajo vrsto neumetniških služb, ki jim omogočajo umetniško delo. V oddaji še o predstavi Mini teatra Bartleby, pisar. Predstava, ki je bila pred leti nagrajena na festivalu Borštnikovo srečanje, je nastala po znameniti kratki zgodbi Hermana Melvilla. Gostje v studiu: Nataša Živković, Eva Matjaž, dr. Blaž Kosovel in Barbara Kanc.
Koliko je vredno delo umetnikov? Kakšno je razmerje med družbeno in ekonomsko vrednostjo dela? Kakšne službe ameriški antropolog David Graeber imenuje "bulšihti"? V oddaji se bomo pogovarjali z eno najpomembnejših danskih pesnic, Pio Tafdrup, ki je bila letos častna gostja Dnevov poezije in vina in se preživlja izključno s pisateljevanjem. Predstavili bomo italijanski kolektiv Cinetico, ki je nastopil na festivalu Mladi levi – njegovi člani opravljajo vrsto neumetniških služb, ki jim omogočajo umetniško delo. V oddaji še o predstavi Mini teatra Bartleby, pisar. Predstava, ki je bila pred leti nagrajena na festivalu Borštnikovo srečanje, je nastala po znameniti kratki zgodbi Hermana Melvilla. Gostje v studiu: Nataša Živković, Eva Matjaž, dr. Blaž Kosovel in Barbara Kanc.
Komedija. Župana dveh majhnih francoskih mest na nasprotnih političnih straneh združi feministična aktivistka. Združenje z drugimi besedami pomeni zlepljenje; zaradi prisilne bližine se stališča obeh moških zbližajo glede gospodarskega razvoja in ekologije… EN MÊME TEMPS / ZA VEDNO SKUPAJ, Francija, 2022 Režija: Benoît Delépine, Gustave Kervern / Scenarij: Benoît Delépine, Gustave Kervern / Igrajo: Vincent Macaigne, Jonathan Cohen, India Hair, Jehnny Beth, Doully Millet, Yolande
Komedija. Župana dveh majhnih francoskih mest na nasprotnih političnih straneh združi feministična aktivistka. Združenje z drugimi besedami pomeni zlepljenje; zaradi prisilne bližine se stališča obeh moških zbližajo glede gospodarskega razvoja in ekologije… EN MÊME TEMPS / ZA VEDNO SKUPAJ, Francija, 2022 Režija: Benoît Delépine, Gustave Kervern / Scenarij: Benoît Delépine, Gustave Kervern / Igrajo: Vincent Macaigne, Jonathan Cohen, India Hair, Jehnny Beth, Doully Millet, Yolande
Treba je imeti pravo idejo, vse drugo je delo in vztrajnost, pravita zakonca Sandra in Drago Belec, ki v Logarovcih pri Ljutomeru vodita največje podjetje za pridelavo sadik za vrtičkarje v Sloveniji. 17-članska ekipa redno zaposlenih, ki se jim čez leto za krajši čas pridruži tudi okrog 20 sezonskih sodelavcev, na treh hektarjih površin letno vzgoji okrog 15 milijonov sadik zelenjadnic, začimbnic in jagod. Sadike, vzgojene iz gensko nespremenjenih semen, prodajajo v več kot 200 trgovinah po vsej Sloveniji, v zadnjih letih so vedno bolj prisotni tudi na Hrvaškem in v Avstriji. Velik poudarek dajejo razvoju, avtomatizaciji in rešitvam, ki kar najmanj posegajo v naravo; v dveh solarnih elektrarnah denimo proizvedejo skoraj vso električno energijo zase, tudi vodo za zalivanje imajo iz lastnih virov. Belec je tudi predsednik pred dvema letoma ustanovljenega Združenja pridelovalcev v sodobnih rastlinjakih, katerega cilj je povečati samooskrbo z zelenjavo v Sloveniji.
Treba je imeti pravo idejo, vse drugo je delo in vztrajnost, pravita zakonca Sandra in Drago Belec, ki v Logarovcih pri Ljutomeru vodita največje podjetje za pridelavo sadik za vrtičkarje v Sloveniji. 17-članska ekipa redno zaposlenih, ki se jim čez leto za krajši čas pridruži tudi okrog 20 sezonskih sodelavcev, na treh hektarjih površin letno vzgoji okrog 15 milijonov sadik zelenjadnic, začimbnic in jagod. Sadike, vzgojene iz gensko nespremenjenih semen, prodajajo v več kot 200 trgovinah po vsej Sloveniji, v zadnjih letih so vedno bolj prisotni tudi na Hrvaškem in v Avstriji. Velik poudarek dajejo razvoju, avtomatizaciji in rešitvam, ki kar najmanj posegajo v naravo; v dveh solarnih elektrarnah denimo proizvedejo skoraj vso električno energijo zase, tudi vodo za zalivanje imajo iz lastnih virov. Belec je tudi predsednik pred dvema letoma ustanovljenega Združenja pridelovalcev v sodobnih rastlinjakih, katerega cilj je povečati samooskrbo z zelenjavo v Sloveniji.
Yann Arthus-Bertrand, priznani okoljevarstvenik, aktivist, fotograf in avtor izjemnih dokumentarnih filmov, ki pričajo o človekovem vplivu na naš planet, je ustvaril še eno vizualno dih jemajočo pripoved o življenju ter spreminjanju naravnih in človekovih okolij. Film je oda lepoti narave in človeštva, a hkrati svarilo pred uničevanjem okolja in poziv k takojšnjemu ukrepanju. LEGACY, NOTRE HÉRITAGE / Francija / 2020 / Režija: Yann Arthus-Bertrand
Yann Arthus-Bertrand, priznani okoljevarstvenik, aktivist, fotograf in avtor izjemnih dokumentarnih filmov, ki pričajo o človekovem vplivu na naš planet, je ustvaril še eno vizualno dih jemajočo pripoved o življenju ter spreminjanju naravnih in človekovih okolij. Film je oda lepoti narave in človeštva, a hkrati svarilo pred uničevanjem okolja in poziv k takojšnjemu ukrepanju. LEGACY, NOTRE HÉRITAGE / Francija / 2020 / Režija: Yann Arthus-Bertrand
Izjemna zgodba izjemnega človeka bi lahko naslovili pričevanje Martina Kostrevca, rojenega leta 1933. Družina izvira iz okolice Brežic, a je gospod Martin svoja najbolj plodna leta do današnjih dni preživel v Mariboru in na Pohorju, kjer si je postavil lično počitniško hišico. Že njegov ded je imel poseben čut za besedo in omiko v najširšem pomenu besede in je konec 19. stoletja napisal svojevrstno pesniško zbirko. V pričevanju Martina Kostrevca spremljamo njegovo življenjsko zgodbo med vojno; od napada na Jugoslavijo, nemške okupacije, presenetljivega druženja z ujetimi zavezniškimi piloti, do povojne komunistične represije, službe, potovanj in družinskih prigod … Pohorje je njegova velika ljubezen, a tudi skrb in dolžnost. Že več desetletij se z redkimi podporniki bori za resnico in dostojen spomin na več tisoč po vojni pobitih ujetnikov na Arehu in v njegovi okolici. Komunistične oblasti so nesrečne ujetnike, povečini iz mariborskih zaporov, okrutno umorile in pometale v približno 25 na hitro izkopanih jam, največ v okolici Areha. Veliko med njimi je bilo premožnih in komunisti so si prilastili njihovo lastnino. Prizadevanja gospoda Kostrevca, da bi umrli in pozabljeni Slovenci, Nemci, Hrvatje in drugi dobili dostojen spomenik, se uresničujejo prav letošnjo jesen. Spomenik bodo oktobra slovesno odkrili in blagoslovili. Martin Kostrevc je porabil vso svojo življenjsko energijo in prihranke, da bi izpolnil ta civilizacijski dolg do nedolžnih žrtev. Država mu ne pomaga in Martin Kostrevc upa, da bodo stroške spomenika pomagali poravnati dobri ljudje. Z avtorjem Pričevalcev se ob koncu pričevanja poklonita ob pohorskih moriščih in ob nastajajočem spomeniku, kjer neutrudni pričevalec spregovori še o dolgu do prednikov in o prastarem boju med dobrim in zlim.
Izjemna zgodba izjemnega človeka bi lahko naslovili pričevanje Martina Kostrevca, rojenega leta 1933. Družina izvira iz okolice Brežic, a je gospod Martin svoja najbolj plodna leta do današnjih dni preživel v Mariboru in na Pohorju, kjer si je postavil lično počitniško hišico. Že njegov ded je imel poseben čut za besedo in omiko v najširšem pomenu besede in je konec 19. stoletja napisal svojevrstno pesniško zbirko. V pričevanju Martina Kostrevca spremljamo njegovo življenjsko zgodbo med vojno; od napada na Jugoslavijo, nemške okupacije, presenetljivega druženja z ujetimi zavezniškimi piloti, do povojne komunistične represije, službe, potovanj in družinskih prigod … Pohorje je njegova velika ljubezen, a tudi skrb in dolžnost. Že več desetletij se z redkimi podporniki bori za resnico in dostojen spomin na več tisoč po vojni pobitih ujetnikov na Arehu in v njegovi okolici. Komunistične oblasti so nesrečne ujetnike, povečini iz mariborskih zaporov, okrutno umorile in pometale v približno 25 na hitro izkopanih jam, največ v okolici Areha. Veliko med njimi je bilo premožnih in komunisti so si prilastili njihovo lastnino. Prizadevanja gospoda Kostrevca, da bi umrli in pozabljeni Slovenci, Nemci, Hrvatje in drugi dobili dostojen spomenik, se uresničujejo prav letošnjo jesen. Spomenik bodo oktobra slovesno odkrili in blagoslovili. Martin Kostrevc je porabil vso svojo življenjsko energijo in prihranke, da bi izpolnil ta civilizacijski dolg do nedolžnih žrtev. Država mu ne pomaga in Martin Kostrevc upa, da bodo stroške spomenika pomagali poravnati dobri ljudje. Z avtorjem Pričevalcev se ob koncu pričevanja poklonita ob pohorskih moriščih in ob nastajajočem spomeniku, kjer neutrudni pričevalec spregovori še o dolgu do prednikov in o prastarem boju med dobrim in zlim.
Na letošnjem Blejskem strateškem forumu bo ena od osrednjih tem prizadevanje za mir na Bližnjem vzhodu. Od 7. oktobra lani je bilo po podatkih palestinskih oblasti v izraelskih napadih v Gazi ubitih več kot 40 000 ljudi. Kakšne so poti do mirovnega sporazuma in kakšne so poti do mirnega sobivanja Izraelcev in Palestincev po tej strašni preizkušnji? V Globusu z Blejskega strateškega foruma.
Na letošnjem Blejskem strateškem forumu bo ena od osrednjih tem prizadevanje za mir na Bližnjem vzhodu. Od 7. oktobra lani je bilo po podatkih palestinskih oblasti v izraelskih napadih v Gazi ubitih več kot 40 000 ljudi. Kakšne so poti do mirovnega sporazuma in kakšne so poti do mirnega sobivanja Izraelcev in Palestincev po tej strašni preizkušnji? V Globusu z Blejskega strateškega foruma.
Koprodukcijska nadaljevanka, v kateri so sodelovali tudi nekateri ustvarjalci kultne serije Černobil (2019), je posneta po resničnih dogodkih, ko je v Baltskem morju, na poti iz Talina v Stockholm, v tridesetih minutah potonil trajekt Estonia. V najhujši mirnodobni civilni nesreči po Titaniku je usodnega 28. septembra 1994 umrlo 852 potnikov. Preživelo jih je 138, vendar je en umrl kasneje v bolnišnici. V preiskavo se se vključili finski, švedski in estonski preiskovalci. Je bilo za nesrečo krivo razbesnelo morje, ali je šlo za tehnično, morda tudi človeško napako? Uradna preiskava je pokazala, da je bilo dejavnikov več, pojavila pa so se tudi ugibanja o drugih vzrokih za to tragedijo, od katere pravkar mineva trideset let. ESTONIA / koprodukcija (Finska, Belgija, Nemčija, Estonija, Švedska) / 2023 Scenarij: Miikko Oikkonen / Režija: Måns Månsson, Juuso Syrjä / V glavnih vlogah: Jussi Nikkilä, Arndt Schwering-Sohnrey, Katia Winter, Pelle Heikkilä, Christian Saldert, Pertti Sveholm, Kaspar Velberg, Peter Andersson, Doris Tislar, Cecilia Milocco, Anders Mossling, Seidi Haarla, Claes Hartelius, Egon Nuter
Koprodukcijska nadaljevanka, v kateri so sodelovali tudi nekateri ustvarjalci kultne serije Černobil (2019), je posneta po resničnih dogodkih, ko je v Baltskem morju, na poti iz Talina v Stockholm, v tridesetih minutah potonil trajekt Estonia. V najhujši mirnodobni civilni nesreči po Titaniku je usodnega 28. septembra 1994 umrlo 852 potnikov. Preživelo jih je 138, vendar je en umrl kasneje v bolnišnici. V preiskavo se se vključili finski, švedski in estonski preiskovalci. Je bilo za nesrečo krivo razbesnelo morje, ali je šlo za tehnično, morda tudi človeško napako? Uradna preiskava je pokazala, da je bilo dejavnikov več, pojavila pa so se tudi ugibanja o drugih vzrokih za to tragedijo, od katere pravkar mineva trideset let. ESTONIA / koprodukcija (Finska, Belgija, Nemčija, Estonija, Švedska) / 2023 Scenarij: Miikko Oikkonen / Režija: Måns Månsson, Juuso Syrjä / V glavnih vlogah: Jussi Nikkilä, Arndt Schwering-Sohnrey, Katia Winter, Pelle Heikkilä, Christian Saldert, Pertti Sveholm, Kaspar Velberg, Peter Andersson, Doris Tislar, Cecilia Milocco, Anders Mossling, Seidi Haarla, Claes Hartelius, Egon Nuter
Dokumentarni film režiserja Mirana Zupaniča oživlja življenjsko zgodbo matematika in akademika prof. dr. Josipa Plemlja (1873–1967), prvega rektorja Univerze v Ljubljani, ob 150. obletnici njegovega rojstva (11. decembra 1873). Plemljeva izjemna matematična nadarjenost in zgodnja samostojnost ga z Bleda in Ljubljane popeljeta do študija na Dunaju, v Berlinu in Göttingenu ter bleščečega začetka znanstvene kariere v avstro-ogrski monarhiji, ki jo prekine prva svetovna vojna. Po vrnitvi v Ljubljano postane Plemelj prvi rektor univerze v takratni kraljevini SHS, v skromnih razmerah pa najvišje znanstvene ambicije zamenja s poslanstvom učitelja, ki si do pozne starosti prizadeva za kakovost novih znanstvenih ustanov in vzgajanje bodočih rodov.
Dokumentarni film režiserja Mirana Zupaniča oživlja življenjsko zgodbo matematika in akademika prof. dr. Josipa Plemlja (1873–1967), prvega rektorja Univerze v Ljubljani, ob 150. obletnici njegovega rojstva (11. decembra 1873). Plemljeva izjemna matematična nadarjenost in zgodnja samostojnost ga z Bleda in Ljubljane popeljeta do študija na Dunaju, v Berlinu in Göttingenu ter bleščečega začetka znanstvene kariere v avstro-ogrski monarhiji, ki jo prekine prva svetovna vojna. Po vrnitvi v Ljubljano postane Plemelj prvi rektor univerze v takratni kraljevini SHS, v skromnih razmerah pa najvišje znanstvene ambicije zamenja s poslanstvom učitelja, ki si do pozne starosti prizadeva za kakovost novih znanstvenih ustanov in vzgajanje bodočih rodov.
Pariz po poletnih olimpijskih igrah gosti še 17. poletne paraolimpijske igre. Od 28. avgusta do 8. septembra bodo parašportniki tekmovali v 22 športih, podelili jim bodo 549 kompletov medalj. Nastopilo bo tudi 14 slovenskih športnikov: strelec Franček Gorazd Tiršek, metalec diska Henrik Plank, lokostrelca Dejan Fabčič in Živa Lavrinc ter ženska reprezentanca v odbojki sede.
Pariz po poletnih olimpijskih igrah gosti še 17. poletne paraolimpijske igre. Od 28. avgusta do 8. septembra bodo parašportniki tekmovali v 22 športih, podelili jim bodo 549 kompletov medalj. Nastopilo bo tudi 14 slovenskih športnikov: strelec Franček Gorazd Tiršek, metalec diska Henrik Plank, lokostrelca Dejan Fabčič in Živa Lavrinc ter ženska reprezentanca v odbojki sede.
Letošnji, že 19. Blejski strateški forum poteka pod naslovom »Svet vzporednih realnosti«. Osrednja pozornost bo namenjena razpravam o vojnah v Gazi in Ukrajini. Kakšna je pri reševanju globalnih kriz vloga Evrope in kakšna bi morala biti?
Letošnji, že 19. Blejski strateški forum poteka pod naslovom »Svet vzporednih realnosti«. Osrednja pozornost bo namenjena razpravam o vojnah v Gazi in Ukrajini. Kakšna je pri reševanju globalnih kriz vloga Evrope in kakšna bi morala biti?
Alpe so mogočna gorska veriga, ki povezuje osem evropskih držav in je z najvišjimi vrhovi, ki presegajo 4000 metrov nadmorske višine, prav zares krona Evrope. Dvodelna dokumentarna oddaja predstavlja osupljive posnetke alpske pokrajine in njenih številnih skrivnosti. Visokogorske živali in rastlinje bomo spremljali skozi tegobe bridke zime, radostno spomladansko odjugo in kratko, a življenja polno poletje, preden oblaki s severa spet prinesejo arktični mraz. THE ALPS / Avstrija / 2020 / Režija: Otmar Penker
Alpe so mogočna gorska veriga, ki povezuje osem evropskih držav in je z najvišjimi vrhovi, ki presegajo 4000 metrov nadmorske višine, prav zares krona Evrope. Dvodelna dokumentarna oddaja predstavlja osupljive posnetke alpske pokrajine in njenih številnih skrivnosti. Visokogorske živali in rastlinje bomo spremljali skozi tegobe bridke zime, radostno spomladansko odjugo in kratko, a življenja polno poletje, preden oblaki s severa spet prinesejo arktični mraz. THE ALPS / Avstrija / 2020 / Režija: Otmar Penker
Obiskali smo mednarodni festival Fronta, ki v Mursko Soboto že 19. leto vabi uspešne plesalce z raznovrstnimi predstavami. Med najopaznejšimi dogodki, ki smo si jih ogledali, so tudi plesne predstave treh južnokorejskih mladih avtorjev. V studio prihaja gostja Alma R. Selimović, dolgoletna sodelavka in direktorica Zavoda Bunker, ki deluje v Stari mestni elektrarni. Ta dragoceni prostor za sodobno uprizoritveno umetnost deluje že 20 let. Ozrli se bomo v zgodovino, predstavili pomen tega prostora za sodobno ustvarjalnost ter razkrili vizijo za prihodnost. Zanimiv pogled na sodobno arhitekturo in okus novega razreda bogatih v ameriški družbi nam bo predstavila mlada ameriška arhitekturna kritičarka Kate Wagner. Ker živi med Združenimi državami in Slovenijo, bo komentirala tudi prostorsko ureditev in arhitekturo pri nas. Kako zvenijo skladbe Bacha, Mozarta ali Piazzole v izvedbi dveh vrhunskih harmonikarjev Marka Hatlaka in Franca Žiberta, smo preverili na koncertu njunega projekta Harmonikart.
Obiskali smo mednarodni festival Fronta, ki v Mursko Soboto že 19. leto vabi uspešne plesalce z raznovrstnimi predstavami. Med najopaznejšimi dogodki, ki smo si jih ogledali, so tudi plesne predstave treh južnokorejskih mladih avtorjev. V studio prihaja gostja Alma R. Selimović, dolgoletna sodelavka in direktorica Zavoda Bunker, ki deluje v Stari mestni elektrarni. Ta dragoceni prostor za sodobno uprizoritveno umetnost deluje že 20 let. Ozrli se bomo v zgodovino, predstavili pomen tega prostora za sodobno ustvarjalnost ter razkrili vizijo za prihodnost. Zanimiv pogled na sodobno arhitekturo in okus novega razreda bogatih v ameriški družbi nam bo predstavila mlada ameriška arhitekturna kritičarka Kate Wagner. Ker živi med Združenimi državami in Slovenijo, bo komentirala tudi prostorsko ureditev in arhitekturo pri nas. Kako zvenijo skladbe Bacha, Mozarta ali Piazzole v izvedbi dveh vrhunskih harmonikarjev Marka Hatlaka in Franca Žiberta, smo preverili na koncertu njunega projekta Harmonikart.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Ekipa Tednika je obiskala dve romski naselji. Kako se tamkajšnji otroci pripravljajo na začetek šolskega leta, kako so preživeli počitnice in zakaj le redko končajo šolanje? In kaj si Romi mislijo o tem, da večinsko prebivalstvo kar naprej govori o romski problematiki? Ali planinskih koč, kakršne poznamo, kmalu ne bo več? Se planinskim kočam obeta zaprtje ali pa popolna komercializacija? In zakaj država planinsko kočo daleč od civilizacije in hotel v Portorožu obravnava enako.
Ekipa Tednika je obiskala dve romski naselji. Kako se tamkajšnji otroci pripravljajo na začetek šolskega leta, kako so preživeli počitnice in zakaj le redko končajo šolanje? In kaj si Romi mislijo o tem, da večinsko prebivalstvo kar naprej govori o romski problematiki? Ali planinskih koč, kakršne poznamo, kmalu ne bo več? Se planinskim kočam obeta zaprtje ali pa popolna komercializacija? In zakaj država planinsko kočo daleč od civilizacije in hotel v Portorožu obravnava enako.
Brata Grimm sta ustvarila pravljično podobo gozdov in njihovih skrivnostnih prebivalcev, ki še danes buri domišljijo. Zbirala sta legende in pripovedke, ki so stoletja živele med ljudmi, jim vdahnila svež pomen in pečat svojega časa. In kaj se skriva za srhljivim čarom gozda? Ni vse le plod domišljije. V starodavnih bajkah je vselej zrno resnice. GRIMM'S FOREST - THE NATURE OF FAIRY TALES / Nemčija / 2021 / Režija: Almut Hauschild, Christoph Hauschild, Klaus Müller
Brata Grimm sta ustvarila pravljično podobo gozdov in njihovih skrivnostnih prebivalcev, ki še danes buri domišljijo. Zbirala sta legende in pripovedke, ki so stoletja živele med ljudmi, jim vdahnila svež pomen in pečat svojega časa. In kaj se skriva za srhljivim čarom gozda? Ni vse le plod domišljije. V starodavnih bajkah je vselej zrno resnice. GRIMM'S FOREST - THE NATURE OF FAIRY TALES / Nemčija / 2021 / Režija: Almut Hauschild, Christoph Hauschild, Klaus Müller
Pariz po poletnih olimpijskih igrah gosti še 17. poletne paraolimpijske igre. Od 28. avgusta do 8. septembra bodo parašportniki tekmovali v 22 športih, podelili jim bodo 549 kompletov medalj. Nastopilo bo tudi 14 slovenskih športnikov: strelec Franček Gorazd Tiršek, metalec diska Henrik Plank, lokostrelca Dejan Fabčič in Živa Lavrinc ter ženska reprezentanca v odbojki sede.
Pariz po poletnih olimpijskih igrah gosti še 17. poletne paraolimpijske igre. Od 28. avgusta do 8. septembra bodo parašportniki tekmovali v 22 športih, podelili jim bodo 549 kompletov medalj. Nastopilo bo tudi 14 slovenskih športnikov: strelec Franček Gorazd Tiršek, metalec diska Henrik Plank, lokostrelca Dejan Fabčič in Živa Lavrinc ter ženska reprezentanca v odbojki sede.
Vsepovsod po svetu so domači ljubljenčki del družine. Z njimi si delimo dom, toda ali jih v resnici dobro poznamo? V tej seriji se bomo poglobili v njihova življenja in tako razkrili marsikaj, kar so do zdaj skrivali. Spoznali bomo osupljive živali z vsega sveta in z napredno tehnologijo pokazali, kaj vse zmorejo.
Vsepovsod po svetu so domači ljubljenčki del družine. Z njimi si delimo dom, toda ali jih v resnici dobro poznamo? V tej seriji se bomo poglobili v njihova življenja in tako razkrili marsikaj, kar so do zdaj skrivali. Spoznali bomo osupljive živali z vsega sveta in z napredno tehnologijo pokazali, kaj vse zmorejo.
Sue Perkins svoje potovanje po Japonski začne v glavnem mestu Tokiu. Najprej si ogleda trening nacionalnega športa sumo, v katerem še vedno ni enakosti med spoloma. Nato obišče družino, ki živi z roboti. Ti pomagajo pri učenju otrok ter hišnih opravilih in so kot družinski člani. V senci gore Fudži se Sue udeleži Peklenskega tabora, najstrožje japonske poslovne šole. Vrne se v Tokio, kjer spozna mlado Rino, ki se je odločila za »solo« poroko; profesionalno poročno fotografiranje, le brez ženina. Sue raziskuje japonsko kulturo ljubkosti in pop idolov, zato si ogleda koncert skupine Tornado. Po vznemirljivem tednu v mestu pa se odpravi še na »gozdno kopanje« na polotoku Kii ter se pridruži romarjem ob festivalu jesenskega listja pod svetim slapom. JAPAN WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2019 / Režija: Helen Simpson
Sue Perkins svoje potovanje po Japonski začne v glavnem mestu Tokiu. Najprej si ogleda trening nacionalnega športa sumo, v katerem še vedno ni enakosti med spoloma. Nato obišče družino, ki živi z roboti. Ti pomagajo pri učenju otrok ter hišnih opravilih in so kot družinski člani. V senci gore Fudži se Sue udeleži Peklenskega tabora, najstrožje japonske poslovne šole. Vrne se v Tokio, kjer spozna mlado Rino, ki se je odločila za »solo« poroko; profesionalno poročno fotografiranje, le brez ženina. Sue raziskuje japonsko kulturo ljubkosti in pop idolov, zato si ogleda koncert skupine Tornado. Po vznemirljivem tednu v mestu pa se odpravi še na »gozdno kopanje« na polotoku Kii ter se pridruži romarjem ob festivalu jesenskega listja pod svetim slapom. JAPAN WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2019 / Režija: Helen Simpson
Tokratni gost bo vrhunski podvodni fotograf Borut Furlan, za katerim je več kot 5500 potopov na najrazličnejših koncih sveta, je prejemnik številnih priznanj ter nagrad doma in v tujini. Svoja dela objavlja v številnih domačih in tujih publikacijah. Leta 2014 ga je uredništvo revije v Washingtonu nagradilo s priznanjem za najboljšo naravoslovno reportažo med vsemi lokalnimi izdajami revije.
Tokratni gost bo vrhunski podvodni fotograf Borut Furlan, za katerim je več kot 5500 potopov na najrazličnejših koncih sveta, je prejemnik številnih priznanj ter nagrad doma in v tujini. Svoja dela objavlja v številnih domačih in tujih publikacijah. Leta 2014 ga je uredništvo revije v Washingtonu nagradilo s priznanjem za najboljšo naravoslovno reportažo med vsemi lokalnimi izdajami revije.
Gost oddaje Intervju je Robert Poredoš, dolgoletni dopisnik Slovenske tiskovne agencije iz Združenih držav Amerike. Agencijskega novinarja, ki pod svojimi besedili ni podpisan, bi težko prepoznali na ulici, če niste ravno iz Murske Sobote. Poredoš je nekakšen stric iz ozadja v slovenskem medijskem, diplomatskem in političnem prostoru: številni ljudje v vladi in drugi redno prebirajo izbor iz slovenskih medijev. Njegovo pisanje, poročila in analize o Združenih državah Amerike tako prek Slovenske tiskovne agencije pomembno vplivajo na naše védenje o tej državi. Voditelj: Edvard Žitnik
Gost oddaje Intervju je Robert Poredoš, dolgoletni dopisnik Slovenske tiskovne agencije iz Združenih držav Amerike. Agencijskega novinarja, ki pod svojimi besedili ni podpisan, bi težko prepoznali na ulici, če niste ravno iz Murske Sobote. Poredoš je nekakšen stric iz ozadja v slovenskem medijskem, diplomatskem in političnem prostoru: številni ljudje v vladi in drugi redno prebirajo izbor iz slovenskih medijev. Njegovo pisanje, poročila in analize o Združenih državah Amerike tako prek Slovenske tiskovne agencije pomembno vplivajo na naše védenje o tej državi. Voditelj: Edvard Žitnik
Magnifico v ljubljanskih Stanežičah pripravlja enkraten in neponovljiv koncert ob 30-letnici glasbene kariere s štirimi pihalnimi godbami, simfoničnim orkestrom in številnimi eminentnimi gosti. Gre za njegov največji in najambicioznejši glasbeni projekt v karieri. Magnifico je v treh dekadah močno zaznamoval slovensko kulturo. »Enfant terrible« slovenske glasbe je začel s 24.000 poljubi, nam predstavil Silvijo in Emanuelle, odpeljal iz Ljubljane v Portorož in ob tem razbijal tabuje in stereotipe. Besedi čefur je vdahnil ponos, »pedrom«, »lezbijkam« in ostalim manjšinam legitimnost. Naučil nas je Marš na Drino in nam podaril samo ljubezen. Ko je zapel Hir aj kam hir aj go, se mu je zgodil export-import, potem pa še šarlatanska Tivoli in Cici Mici. V svoji karieri je izdal osem avtorskih plošč in tri filmske albume, imel preko 1000 koncertov doma in po svetu. Njegove pesmi se vrtijo v 53 državah sveta. Pesem Pukni zoro je kmalu po izdaji ponarodela do te mere, da mnogi v Srbiji javno trdijo, da je to stara narodna pesem. 31. 8. 2024 ob 20. uri se bo zgodil koncert, na katerem bodo nastopili: Magnifico s svojim stalnim spremljevalnim ansamblom in prvič s svojim novoustanovljenim simfoničnim disco šlager orkestrom, ki bo pripomogel, da bo publika lahko uživala v njegovih filmskih in pop glasbenih uspešnicah, ki jih je nanizal v 30 letih. Na odru se mu bodo pridružili še glasbeni gostje, ki so v vseh teh letih z njim sodelovali in pustili pečat v njegovem ustvarjanju.
Magnifico v ljubljanskih Stanežičah pripravlja enkraten in neponovljiv koncert ob 30-letnici glasbene kariere s štirimi pihalnimi godbami, simfoničnim orkestrom in številnimi eminentnimi gosti. Gre za njegov največji in najambicioznejši glasbeni projekt v karieri. Magnifico je v treh dekadah močno zaznamoval slovensko kulturo. »Enfant terrible« slovenske glasbe je začel s 24.000 poljubi, nam predstavil Silvijo in Emanuelle, odpeljal iz Ljubljane v Portorož in ob tem razbijal tabuje in stereotipe. Besedi čefur je vdahnil ponos, »pedrom«, »lezbijkam« in ostalim manjšinam legitimnost. Naučil nas je Marš na Drino in nam podaril samo ljubezen. Ko je zapel Hir aj kam hir aj go, se mu je zgodil export-import, potem pa še šarlatanska Tivoli in Cici Mici. V svoji karieri je izdal osem avtorskih plošč in tri filmske albume, imel preko 1000 koncertov doma in po svetu. Njegove pesmi se vrtijo v 53 državah sveta. Pesem Pukni zoro je kmalu po izdaji ponarodela do te mere, da mnogi v Srbiji javno trdijo, da je to stara narodna pesem. 31. 8. 2024 ob 20. uri se bo zgodil koncert, na katerem bodo nastopili: Magnifico s svojim stalnim spremljevalnim ansamblom in prvič s svojim novoustanovljenim simfoničnim disco šlager orkestrom, ki bo pripomogel, da bo publika lahko uživala v njegovih filmskih in pop glasbenih uspešnicah, ki jih je nanizal v 30 letih. Na odru se mu bodo pridružili še glasbeni gostje, ki so v vseh teh letih z njim sodelovali in pustili pečat v njegovem ustvarjanju.
V dokumentarnem filmu Največja mala kmetija spremljamo življenje Johna in Molly Chester, snemalca in kuharice, ki sta se posvetila sonaravnemu kmetovanju. Kupila sta propadlo kmetijo v Kaliforniji in ob pomoči izjemnega svetovalca Alana Yorka zasnovala svojo sanjsko kmetijo. Nakupila sta najrazličnejše živali, se naučila kompostirati, posejala pokrivne posevke, oživila prst, posadila nešteto sort sadja in zelenjave … in kmetijo s posnemanjem delovanja naravnih ekosistemov, ki se uravnavajo z raznovrstnostjo, v nekaj letih popolnoma obnovila. THE BIGGEST LITTLE FARM / ZDA / 2018 / Režija: John Chester
V dokumentarnem filmu Največja mala kmetija spremljamo življenje Johna in Molly Chester, snemalca in kuharice, ki sta se posvetila sonaravnemu kmetovanju. Kupila sta propadlo kmetijo v Kaliforniji in ob pomoči izjemnega svetovalca Alana Yorka zasnovala svojo sanjsko kmetijo. Nakupila sta najrazličnejše živali, se naučila kompostirati, posejala pokrivne posevke, oživila prst, posadila nešteto sort sadja in zelenjave … in kmetijo s posnemanjem delovanja naravnih ekosistemov, ki se uravnavajo z raznovrstnostjo, v nekaj letih popolnoma obnovila. THE BIGGEST LITTLE FARM / ZDA / 2018 / Režija: John Chester
Nemirno obdobje v Evropi med letoma 1870 in 1873 ne prizanaša dunajskemu dvoru. Franz vztraja, da mora 9-letni prestolonaslednik Rudolf predčasno v vojaško šolo. Sisi temu nasprotuje, saj jo skrbi za nežnega sina, zato se odloči za drastično in tvegano potezo. Spozna živahno francosko fotografinjo Almo, ki ji je v veliko oporo, in po ponovnem razočaranju nekaj časa z njo preživi v Parizu, kjer si da duška. Franz je trmast, vendar se zaveda, da se mora Sisi vrniti na dvor, saj bi njena odsotnost, ki jo poskuša prikriti, še bolj omajala njegovo vladavino, ki jo poleg političnih nasprotnikov ogrožajo tudi izkoriščani in vse bolj nezadovoljni delavci. Franz je v precepu in čeprav nerad se ukvarja z idejo, da bi za pomoč prosil mamo. Kako se bo odločil, se bo Sisi vrnila in ali bo zakoncema uspelo preprečiti katastrofo? SISI (III.) / koprodukcija / 2023 Scenarij: Elena Hell, Robert Krause, Andreas Gutzeit Režija: Sven Bohse, Miguel Alexandre V glavnih vlogah: Dominique Devenport, Jannik Schümann, Désirée Nosbusch, Giovanni Funiati, Murathan Muslu, Tanja Schleiff, Marcus Grüsser
Nemirno obdobje v Evropi med letoma 1870 in 1873 ne prizanaša dunajskemu dvoru. Franz vztraja, da mora 9-letni prestolonaslednik Rudolf predčasno v vojaško šolo. Sisi temu nasprotuje, saj jo skrbi za nežnega sina, zato se odloči za drastično in tvegano potezo. Spozna živahno francosko fotografinjo Almo, ki ji je v veliko oporo, in po ponovnem razočaranju nekaj časa z njo preživi v Parizu, kjer si da duška. Franz je trmast, vendar se zaveda, da se mora Sisi vrniti na dvor, saj bi njena odsotnost, ki jo poskuša prikriti, še bolj omajala njegovo vladavino, ki jo poleg političnih nasprotnikov ogrožajo tudi izkoriščani in vse bolj nezadovoljni delavci. Franz je v precepu in čeprav nerad se ukvarja z idejo, da bi za pomoč prosil mamo. Kako se bo odločil, se bo Sisi vrnila in ali bo zakoncema uspelo preprečiti katastrofo? SISI (III.) / koprodukcija / 2023 Scenarij: Elena Hell, Robert Krause, Andreas Gutzeit Režija: Sven Bohse, Miguel Alexandre V glavnih vlogah: Dominique Devenport, Jannik Schümann, Désirée Nosbusch, Giovanni Funiati, Murathan Muslu, Tanja Schleiff, Marcus Grüsser
Celo superjunaki morajo hoditi v šolo, in čeprav bodo nekoč reševali svet, se morajo najprej spopasti s čisto običajnimi zagatami: strahom pred višino in temo, prevzemanjem odgovornosti za napake, prvo ljubeznijo in pranjem uniform. Vsak superjunak je namreč tudi človek. Zubelj lahko zaneti ogenj, včasih tudi po nesreči. Tele premika reči z močjo misli, a velikokrat misli le nase. Alfa je sijajna izumiteljica, ki pa se preveč oklepa pravil. Enka se lahko podvoji, žal pa nima dvojnega odmerka potrpljenja. Videk vidi skozi stene, a ga pogosto zaslepi strah.
Celo superjunaki morajo hoditi v šolo, in čeprav bodo nekoč reševali svet, se morajo najprej spopasti s čisto običajnimi zagatami: strahom pred višino in temo, prevzemanjem odgovornosti za napake, prvo ljubeznijo in pranjem uniform. Vsak superjunak je namreč tudi človek. Zubelj lahko zaneti ogenj, včasih tudi po nesreči. Tele premika reči z močjo misli, a velikokrat misli le nase. Alfa je sijajna izumiteljica, ki pa se preveč oklepa pravil. Enka se lahko podvoji, žal pa nima dvojnega odmerka potrpljenja. Videk vidi skozi stene, a ga pogosto zaslepi strah.
Biografska družinska drama. Zakon princese Diane in princa Charlesa se je že zdavnaj ohladil. Čeprav krožijo govorice o aferah in ločitvi, je za božične praznike na kraljičinem posestvu Sandringham zapovedan mir. Tam se jé in pije, strelja, lovi in tehta. Da tehtajo tudi kraljičino družino, je del pomembnega prazničnega obredja. Sandringhamska graščina meji na posestvo Spencerjevih, kjer je Diana preživljala svoje otroštvo. Morda so prav otroški spomini na svobodo in razigranost tisti, ki Diano prepričajo, da bodo tokrat stvari na Sandringhamu potekale precej drugače … Zgodba se dogaja na začetku devetdesetih let, točneje leta 1991 med božičnimi prazniki, ko se lady Diana začenja spopadati s svojo težko odločitvijo: končati zakon s princem Charlesom … SPENCER / ZK, NEMČIJA, ZDA, ČILE / 2021 Režija: Pablo Larraín / Scenarij: Steven Knight / Igrajo: Kristen Stewart, Jack Farthing, Sally Hawkins, Timothy Spall, Stella Gonet, Sean Harris, Emma Darwall, Amy Manson …
Biografska družinska drama. Zakon princese Diane in princa Charlesa se je že zdavnaj ohladil. Čeprav krožijo govorice o aferah in ločitvi, je za božične praznike na kraljičinem posestvu Sandringham zapovedan mir. Tam se jé in pije, strelja, lovi in tehta. Da tehtajo tudi kraljičino družino, je del pomembnega prazničnega obredja. Sandringhamska graščina meji na posestvo Spencerjevih, kjer je Diana preživljala svoje otroštvo. Morda so prav otroški spomini na svobodo in razigranost tisti, ki Diano prepričajo, da bodo tokrat stvari na Sandringhamu potekale precej drugače … Zgodba se dogaja na začetku devetdesetih let, točneje leta 1991 med božičnimi prazniki, ko se lady Diana začenja spopadati s svojo težko odločitvijo: končati zakon s princem Charlesom … SPENCER / ZK, NEMČIJA, ZDA, ČILE / 2021 Režija: Pablo Larraín / Scenarij: Steven Knight / Igrajo: Kristen Stewart, Jack Farthing, Sally Hawkins, Timothy Spall, Stella Gonet, Sean Harris, Emma Darwall, Amy Manson …