Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Naš vrhunski komorni ansambel Slovenicum je pod taktirko dirigenta in umetniškega vodje Uroša Lajovica navdušil tudi občinstvo na koncertu v cerkvi sv. Martina v Srednji vasi v Bohinju. Uživali boste lahko v Zmagoslavju ljubezni (Le triomphe de I'amour), koncertu za violo v c-molu J. Ch. Bacha s solistom Aleksandrom Miloševim in v simfoniji Josepha Haydna La passione. Urednica Danica Dolinar, režija Tatjana Tavčar.
Naš vrhunski komorni ansambel Slovenicum je pod taktirko dirigenta in umetniškega vodje Uroša Lajovica navdušil tudi občinstvo na koncertu v cerkvi sv. Martina v Srednji vasi v Bohinju. Uživali boste lahko v Zmagoslavju ljubezni (Le triomphe de I'amour), koncertu za violo v c-molu J. Ch. Bacha s solistom Aleksandrom Miloševim in v simfoniji Josepha Haydna La passione. Urednica Danica Dolinar, režija Tatjana Tavčar.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, se je z letošnjim koncertom posvetil glasbi iz Prekmurja ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu. Zvočno podobo koncerta so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom Lojzeta Krajnčana, ki je pripravil glasbene priredbe prekmurskih ljudskih pesmi in uglasbil pesmi prekmurskega pesnika Ferija Lainščka.
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, se je z letošnjim koncertom posvetil glasbi iz Prekmurja ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu. Zvočno podobo koncerta so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom Lojzeta Krajnčana, ki je pripravil glasbene priredbe prekmurskih ljudskih pesmi in uglasbil pesmi prekmurskega pesnika Ferija Lainščka.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V studijski televizijski upodobitvi so se predstavile tri mlade jazzovske pevke, ki si utirajo glasbeno pot v tujini. Nadobudne Ana Čop, Ajda Stina Turek in Patricija Škof so ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana izvedle avtorske skladbe, ki so jih za večjo zasedbo priredili Matjaž Mikuletič, Lojze Krajnčan in Tadej Tomšič.
V studijski televizijski upodobitvi so se predstavile tri mlade jazzovske pevke, ki si utirajo glasbeno pot v tujini. Nadobudne Ana Čop, Ajda Stina Turek in Patricija Škof so ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana izvedle avtorske skladbe, ki so jih za večjo zasedbo priredili Matjaž Mikuletič, Lojze Krajnčan in Tadej Tomšič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Ansambel Mikado prihaja z Dunaja, sestavljajo pa ga diplomanti dunajske visoke šole za glasbo in upodabljajočo umetnost: Theresa Dlouhy (sopran), Thomas List (kljunasta flavta), Katharina Lugmayr (kljunasta flavta), Maja Osojnik (kljunasta flavta) in Eva Reiter (kljunasta flavta, viola da gamba). Ansambel Mikado je specializiran za izvajanje glasbe poznega srednjega veka in renesanse. Glasbena vodja ansambla je tudi edina Slovenka v ansamblu Maja Osojnik. Ansambel je koncert posvetil podobi in vlogi ženske v angleški renesansi, na spored pa uvrstil glasbo skladateljev Morleyja, Dowlanda, Benneta, Cobbolda, Vautorja, Astona, Forda, Farnabyja in drugih.
Ansambel Mikado prihaja z Dunaja, sestavljajo pa ga diplomanti dunajske visoke šole za glasbo in upodabljajočo umetnost: Theresa Dlouhy (sopran), Thomas List (kljunasta flavta), Katharina Lugmayr (kljunasta flavta), Maja Osojnik (kljunasta flavta) in Eva Reiter (kljunasta flavta, viola da gamba). Ansambel Mikado je specializiran za izvajanje glasbe poznega srednjega veka in renesanse. Glasbena vodja ansambla je tudi edina Slovenka v ansamblu Maja Osojnik. Ansambel je koncert posvetil podobi in vlogi ženske v angleški renesansi, na spored pa uvrstil glasbo skladateljev Morleyja, Dowlanda, Benneta, Cobbolda, Vautorja, Astona, Forda, Farnabyja in drugih.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V okviru Svetovnih glasbenih dnevov, ki so leta 2003 potekali v Sloveniji, sta v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki nastopila tudi naš mednarodno priznani klarinetist Mate Bekavac ter prav tako naš Godalni kvartet Tartini. V njuni občuteni in pretanjeni izvedbi boste spremljali delo Sanje in molitve slepega Izaka, ki je nastalo pod peresom argentinskega skladatelja Osvalda Golijova. Skladba je zanimiva glasbena različica zgodovine judovstva, njeni trije stavki pa ponazarjajo tri jezike (skoraj 6000 let trajajoče) judovske zgodovine: armenščino, jidiš in hebrejščino.
V okviru Svetovnih glasbenih dnevov, ki so leta 2003 potekali v Sloveniji, sta v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki nastopila tudi naš mednarodno priznani klarinetist Mate Bekavac ter prav tako naš Godalni kvartet Tartini. V njuni občuteni in pretanjeni izvedbi boste spremljali delo Sanje in molitve slepega Izaka, ki je nastalo pod peresom argentinskega skladatelja Osvalda Golijova. Skladba je zanimiva glasbena različica zgodovine judovstva, njeni trije stavki pa ponazarjajo tri jezike (skoraj 6000 let trajajoče) judovske zgodovine: armenščino, jidiš in hebrejščino.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V petek, 7. junija 2024, ob 20.05 so na TV SLO 1 prvič v zgodovini neposredno prenašali koncert Zlatega abonmaja iz Cankarjevega doma v Ljubljani. Nastopila bo Praška filharmonija, eden od najbolj znanih simfoničnih orkestrov na svetu. Predstavila se bo z biseri klasične glasbe, Vltavo B. Smetane, Simfonijo št. 9 'Iz novega sveta' A. Dvořáka in z znamenitim Koncertom za klavir in orkester št. 2 S. Rahmaninova. Solist bo pianist George Li, zmagovalec številnih glasbenih tekmovanj, dirigent pa Emmanuel Villaume. Televizija Slovenija bo na ta dan postala največja koncertna dvorana v Sloveniji in bo tako kulturno bogastvo klasične glasbe ponudila vsem. Med odmorom koncerta si bodo gledalci lahko ogledali glasbeni dokumentarni film o Praški filharmoniji, ki ga je ekipa Televizije Slovenija posnela v Pragi. Prenos koncerta bo pripravilo Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj pod vodstvom urednika Daniela Celarca, režiser televizijskega prenosa pa bo Aljaž Bastič.
V petek, 7. junija 2024, ob 20.05 so na TV SLO 1 prvič v zgodovini neposredno prenašali koncert Zlatega abonmaja iz Cankarjevega doma v Ljubljani. Nastopila bo Praška filharmonija, eden od najbolj znanih simfoničnih orkestrov na svetu. Predstavila se bo z biseri klasične glasbe, Vltavo B. Smetane, Simfonijo št. 9 'Iz novega sveta' A. Dvořáka in z znamenitim Koncertom za klavir in orkester št. 2 S. Rahmaninova. Solist bo pianist George Li, zmagovalec številnih glasbenih tekmovanj, dirigent pa Emmanuel Villaume. Televizija Slovenija bo na ta dan postala največja koncertna dvorana v Sloveniji in bo tako kulturno bogastvo klasične glasbe ponudila vsem. Med odmorom koncerta si bodo gledalci lahko ogledali glasbeni dokumentarni film o Praški filharmoniji, ki ga je ekipa Televizije Slovenija posnela v Pragi. Prenos koncerta bo pripravilo Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj pod vodstvom urednika Daniela Celarca, režiser televizijskega prenosa pa bo Aljaž Bastič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Ansambel Vedun je leta 2023 praznoval 45 let delovanja in več kot 50 let etnomuzikološkega raziskovanja in predstavljanja slovenske, evropske in svetovne glasbene dediščine pod vodstvom etnologinje in doktorice muzikoloških znanosti Mire Omerzel - Mirit. Ob tej priložnosti so v Slovenski filharmoniji pripravili koncert, ki pomeni edinstveno izkušnjo in redkost tudi v svetovnem merilu. Poslušalce povabi na zvočno in duhovno pot svetovnih kultur, njihovih starodavnih zvočnih praks in pozabljenih glasbil. Glasbeniki po vzoru starosvetnih vedunov, slovanskih svečenikov, zdravilcev in glasbenikov, povezujejo melose kultur, predstavljajo njihove podobnosti in razlike ter prebujajo strpnost in mir v ljudeh in v svetu.
Ansambel Vedun je leta 2023 praznoval 45 let delovanja in več kot 50 let etnomuzikološkega raziskovanja in predstavljanja slovenske, evropske in svetovne glasbene dediščine pod vodstvom etnologinje in doktorice muzikoloških znanosti Mire Omerzel - Mirit. Ob tej priložnosti so v Slovenski filharmoniji pripravili koncert, ki pomeni edinstveno izkušnjo in redkost tudi v svetovnem merilu. Poslušalce povabi na zvočno in duhovno pot svetovnih kultur, njihovih starodavnih zvočnih praks in pozabljenih glasbil. Glasbeniki po vzoru starosvetnih vedunov, slovanskih svečenikov, zdravilcev in glasbenikov, povezujejo melose kultur, predstavljajo njihove podobnosti in razlike ter prebujajo strpnost in mir v ljudeh in v svetu.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Ansambel Vedun je leta 2023 praznoval 45 let delovanja in več kot 50 let etnomuzikološkega raziskovanja in predstavljanja slovenske, evropske in svetovne glasbene dediščine pod vodstvom etnologinje in doktorice muzikoloških znanosti Mire Omerzel - Mirit. Ob tej priložnosti so v Slovenski filharmoniji pripravili koncert, ki pomeni edinstveno izkušnjo in redkost tudi v svetovnem merilu. Poslušalce povabi na zvočno in duhovno pot svetovnih kultur, njihovih starodavnih zvočnih praks in pozabljenih glasbil. Glasbeniki po vzoru starosvetnih vedunov, slovanskih svečenikov, zdravilcev in glasbenikov, povezujejo melose kultur, predstavljajo njihove podobnosti in razlike ter prebujajo strpnost in mir v ljudeh in v svetu.
Ansambel Vedun je leta 2023 praznoval 45 let delovanja in več kot 50 let etnomuzikološkega raziskovanja in predstavljanja slovenske, evropske in svetovne glasbene dediščine pod vodstvom etnologinje in doktorice muzikoloških znanosti Mire Omerzel - Mirit. Ob tej priložnosti so v Slovenski filharmoniji pripravili koncert, ki pomeni edinstveno izkušnjo in redkost tudi v svetovnem merilu. Poslušalce povabi na zvočno in duhovno pot svetovnih kultur, njihovih starodavnih zvočnih praks in pozabljenih glasbil. Glasbeniki po vzoru starosvetnih vedunov, slovanskih svečenikov, zdravilcev in glasbenikov, povezujejo melose kultur, predstavljajo njihove podobnosti in razlike ter prebujajo strpnost in mir v ljudeh in v svetu.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Kot že naslov pove, boste lahko spoznavali svet glasbil, tistih, ki sestavljajo simfonični orkester. Zvočno bogat in raznobarven svet glasbil vam bo Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom mladega dirigenta Marka Hribernika predstavil s priljubljeno skladbo Vodnik po orkestru Benjamina Brittna in z Bolerom Maurica Ravela, ki še vedno velja za eno najbolj popularnih simfoničnih del vseh časov. Janez Škof, komentator tega zanimivega koncerta pa bo na šaljiv način razložil tudi nekatere besede iz glasbenega slovarja, kot so téma, variacije, fuga, godala, pihala, trobila in tolkala.
Kot že naslov pove, boste lahko spoznavali svet glasbil, tistih, ki sestavljajo simfonični orkester. Zvočno bogat in raznobarven svet glasbil vam bo Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom mladega dirigenta Marka Hribernika predstavil s priljubljeno skladbo Vodnik po orkestru Benjamina Brittna in z Bolerom Maurica Ravela, ki še vedno velja za eno najbolj popularnih simfoničnih del vseh časov. Janez Škof, komentator tega zanimivega koncerta pa bo na šaljiv način razložil tudi nekatere besede iz glasbenega slovarja, kot so téma, variacije, fuga, godala, pihala, trobila in tolkala.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Spremljali boste televizijsko vizualizacijo, posneto v čudovitem ambientu Narodne galerije. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je poustvaril glasbo Antonija Vivaldija (Uvertura iz opere L'Olimpiade, Koncert za godala v G-duru) ter Koncert za flavto v G-duru 'La Notte'. Solistka je flavtistka Eva-Nina Kozmus, zmagovalka prestižnega tekmovanja Evrovizijski mladi glasbeniki 2010. V vizualizaciji se stapljata svetova dveh umetnosti – glasbene in likovne, posnetek bogatijo misli kustosinje dr. Katre Meke o baročnem slikarstvu. Umetniški vodja orkestra Steven Loy, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Spremljali boste televizijsko vizualizacijo, posneto v čudovitem ambientu Narodne galerije. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je poustvaril glasbo Antonija Vivaldija (Uvertura iz opere L'Olimpiade, Koncert za godala v G-duru) ter Koncert za flavto v G-duru 'La Notte'. Solistka je flavtistka Eva-Nina Kozmus, zmagovalka prestižnega tekmovanja Evrovizijski mladi glasbeniki 2010. V vizualizaciji se stapljata svetova dveh umetnosti – glasbene in likovne, posnetek bogatijo misli kustosinje dr. Katre Meke o baročnem slikarstvu. Umetniški vodja orkestra Steven Loy, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V studiu Televizije Slovenija je nastal posnetek z jazzovsko pevko Mio Žnidarič, ki je svoj 60. rojstni dan in 30. obletnico glasbenega ustvarjanja proslavila z nastopom ob spremljavi glasbenikov Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana. Obarvana je naslov svežega izbora avtorskih skladb in novega albuma, ki ga je Mia pripravila skupaj z življenjskim sopotnikom, pianistom in avtorjem glasbe Stevom Klinkom. Avtorske skladbe so nastale na izbrana besedila slovenskih pesnikov, ki jih je Mia obarvala z najrazličnejšimi odtenki iskrene in srčne interpretacije, obogatene z zvokom izjemne glasbene zasedbe Big Banda RTV Slovenija in gostujočih glasbenikov, Petra Ugrina na violini in Gašperja Bertonclja na bobnih.
V studiu Televizije Slovenija je nastal posnetek z jazzovsko pevko Mio Žnidarič, ki je svoj 60. rojstni dan in 30. obletnico glasbenega ustvarjanja proslavila z nastopom ob spremljavi glasbenikov Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana. Obarvana je naslov svežega izbora avtorskih skladb in novega albuma, ki ga je Mia pripravila skupaj z življenjskim sopotnikom, pianistom in avtorjem glasbe Stevom Klinkom. Avtorske skladbe so nastale na izbrana besedila slovenskih pesnikov, ki jih je Mia obarvala z najrazličnejšimi odtenki iskrene in srčne interpretacije, obogatene z zvokom izjemne glasbene zasedbe Big Banda RTV Slovenija in gostujočih glasbenikov, Petra Ugrina na violini in Gašperja Bertonclja na bobnih.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Bojan Gorišek, dobitnik nagrade Prešernovega sklada za leto 2005, velja za enega najboljših slovenskih interpretov sodobne glasbe. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se izpopolnjeval pri Herbertu Hencku v Kölnu (Nemčija). Na svoji razgibani glasbeni poti je nastopal v ZDA, Italiji, Nemčiji, Franciji, Avstriji, Švici, Španiji, na Nizozemskem in Finskem. Sodeloval je z Lucianom Berio, Vinkom Globokarjem, Jane Manning, Ireno Grafenauer, Johnom Edwardom Kellyjem in Davidom Harmanom. Posnel je celoten opus klavirskih del Erika Satieja, Georgea Crumba, Marija Kogoja in Alda Kumarja. Tokrat se Gorišek predstavlja z zvočno in ritmično učinkovito glasbo Philipa Glassa – s skladbo Metamorphosis Four.
Bojan Gorišek, dobitnik nagrade Prešernovega sklada za leto 2005, velja za enega najboljših slovenskih interpretov sodobne glasbe. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se izpopolnjeval pri Herbertu Hencku v Kölnu (Nemčija). Na svoji razgibani glasbeni poti je nastopal v ZDA, Italiji, Nemčiji, Franciji, Avstriji, Švici, Španiji, na Nizozemskem in Finskem. Sodeloval je z Lucianom Berio, Vinkom Globokarjem, Jane Manning, Ireno Grafenauer, Johnom Edwardom Kellyjem in Davidom Harmanom. Posnel je celoten opus klavirskih del Erika Satieja, Georgea Crumba, Marija Kogoja in Alda Kumarja. Tokrat se Gorišek predstavlja z zvočno in ritmično učinkovito glasbo Philipa Glassa – s skladbo Metamorphosis Four.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Tokrat simfoniki in Big band RTV Slovenija predstavljajo lahkoten sprehod skozi bogato zgodovino tuje in domače filmske glasbe. Sprehod bo vodil Jure Ivanušič, ki se bo predstavil kar v treh vlogah: kot moderator, pianist in igralec. Orkestra RTV Slovenija bo vodil priznani srbski dirigent popularne glasbe Vojkan Borisavljević. Na sporedu bo priljubljena glasba iz filmov: Na svoji zemlji, Summertime, Love story, Feelings, Cabaret, Jagoda, Can't take my eyes off you, Love me tender in Grk Zorba. Solistka bo Eva Hren.
Tokrat simfoniki in Big band RTV Slovenija predstavljajo lahkoten sprehod skozi bogato zgodovino tuje in domače filmske glasbe. Sprehod bo vodil Jure Ivanušič, ki se bo predstavil kar v treh vlogah: kot moderator, pianist in igralec. Orkestra RTV Slovenija bo vodil priznani srbski dirigent popularne glasbe Vojkan Borisavljević. Na sporedu bo priljubljena glasba iz filmov: Na svoji zemlji, Summertime, Love story, Feelings, Cabaret, Jagoda, Can't take my eyes off you, Love me tender in Grk Zorba. Solistka bo Eva Hren.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Oglejte si arhivski posnetek koncerta iz Cankarjevega doma leta 1996. S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in gostujočimi zbori pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta so sodelovali pevski solisti: sopranistka Ana Pusar Jerič, altistka Dragica Kovačič, tenorist Branko Robinšak in basbaritonist Marko Fink. Leta 2024 praznujemo 200 let od prve izvedbe simfonije, ki je bila 7. maja 1824 na Dunaju. Beethovnova Deveta simfonija je njegova zadnja in je po mnenju glasbenih strokovnjakov in kritikov mojstrovina, v kateri je združil vsa svoja življenjska in glasbena spoznanja. V njej si je prizadeval izraziti vzvišene humanistične ideale, v katere je verjel, to je bratstvo med ljudmi in prihodnost svobodnega človeka. Zato je v zadnji stavek vključil besedilo pesmi An die Freude – Oda radosti pesnika Friedricha Schillerja.
Oglejte si arhivski posnetek koncerta iz Cankarjevega doma leta 1996. S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in gostujočimi zbori pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta so sodelovali pevski solisti: sopranistka Ana Pusar Jerič, altistka Dragica Kovačič, tenorist Branko Robinšak in basbaritonist Marko Fink. Leta 2024 praznujemo 200 let od prve izvedbe simfonije, ki je bila 7. maja 1824 na Dunaju. Beethovnova Deveta simfonija je njegova zadnja in je po mnenju glasbenih strokovnjakov in kritikov mojstrovina, v kateri je združil vsa svoja življenjska in glasbena spoznanja. V njej si je prizadeval izraziti vzvišene humanistične ideale, v katere je verjel, to je bratstvo med ljudmi in prihodnost svobodnega človeka. Zato je v zadnji stavek vključil besedilo pesmi An die Freude – Oda radosti pesnika Friedricha Schillerja.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Prisluhnite pogovoru urednice Bače Šramel Justin z Antonom Nanutom ob predstavitvi ene največjih mojstrovin L. van Beethovna, Devete simfonije v Cankarjevem domu leta 1996. Anton Nanut je bil eden najprepoznavnejših in mednarodno najuspešnejših slovenskih dirigentov z izrazitim in specifičnim muzikalnim nabojem. Dobitnik številnih nagrad pri nas in v tujini je v pogovoru z glasbeno urednico razkril zgodovinsko ozadje nastanka in glasbeno vsebino edinstvene kompozicije, ki s svojo sporočilnostjo nagovarja ljudi po vsem svetu tudi danes.
Prisluhnite pogovoru urednice Bače Šramel Justin z Antonom Nanutom ob predstavitvi ene največjih mojstrovin L. van Beethovna, Devete simfonije v Cankarjevem domu leta 1996. Anton Nanut je bil eden najprepoznavnejših in mednarodno najuspešnejših slovenskih dirigentov z izrazitim in specifičnim muzikalnim nabojem. Dobitnik številnih nagrad pri nas in v tujini je v pogovoru z glasbeno urednico razkril zgodovinsko ozadje nastanka in glasbeno vsebino edinstvene kompozicije, ki s svojo sporočilnostjo nagovarja ljudi po vsem svetu tudi danes.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Idrijska rudarska godba je najstarejša godba tako na Slovenskem kot v Evropi. Že več kot 340 let je stalnica glasbenega dogajanja v najstarejšem slovenskem rudarskem mestu. Od vsega začetka je godba rudarjem in drugim Idrijčanom pomenila razvedrilo, lajšala je njihove vsakodnevne težave, dvigala narodno zavest in ne nazadnje ponujala kulturne užitke ob nastopih in koncertih. Godba iz Idrije, ki se zdaj uradno imenuje Godbeno društvo rudarjev Idrija, še vedno odločno koraka naprej ...Urednica Danica Dolinar, režija: Dušan Moravec
Idrijska rudarska godba je najstarejša godba tako na Slovenskem kot v Evropi. Že več kot 340 let je stalnica glasbenega dogajanja v najstarejšem slovenskem rudarskem mestu. Od vsega začetka je godba rudarjem in drugim Idrijčanom pomenila razvedrilo, lajšala je njihove vsakodnevne težave, dvigala narodno zavest in ne nazadnje ponujala kulturne užitke ob nastopih in koncertih. Godba iz Idrije, ki se zdaj uradno imenuje Godbeno društvo rudarjev Idrija, še vedno odločno koraka naprej ...Urednica Danica Dolinar, režija: Dušan Moravec
Koncerti – kulturno-umetniški program
Na juriš in the mood! – Od koračnic do swinga je oddaja o glasbi, ki se je poslušala in izvajala v obdobju boja proti fašizmu. Od glasbe predvojnega Berlina in Pariza, prek judovske, francoske in italijanske partizanske pesmi, swinga do slovenskih partizanskih pesmi. Večer je bil posvečen pozabljeni svetovni zakladnici pesmi iz druge svetovne vojne: časa, ko je glasba postala narodova last, zastopala stališča narodne buditve z vtkanimi protifašističnimi izhodišči in bila odraz ljudskega čustvovanja, tako trpljenja kot upanja. Večer je bil »v znamenju moči spomina, ki danes ta repertorij oživlja v glasbenem, idejnem in dokumentarnem bogastvu svetovne revolucionarne tradicije«. Redakcija Tina Princ, režija Aleš Žemlja.
Na juriš in the mood! – Od koračnic do swinga je oddaja o glasbi, ki se je poslušala in izvajala v obdobju boja proti fašizmu. Od glasbe predvojnega Berlina in Pariza, prek judovske, francoske in italijanske partizanske pesmi, swinga do slovenskih partizanskih pesmi. Večer je bil posvečen pozabljeni svetovni zakladnici pesmi iz druge svetovne vojne: časa, ko je glasba postala narodova last, zastopala stališča narodne buditve z vtkanimi protifašističnimi izhodišči in bila odraz ljudskega čustvovanja, tako trpljenja kot upanja. Večer je bil »v znamenju moči spomina, ki danes ta repertorij oživlja v glasbenem, idejnem in dokumentarnem bogastvu svetovne revolucionarne tradicije«. Redakcija Tina Princ, režija Aleš Žemlja.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Posnetek koncerta iz Centra ubrane kulture Kino Šiška, kjer je svoj novi glasbeni projekt predstavljal vsestranski koncertni harmonikar Marko Hatlak v sodelovanju s svetovno priznanim srbskim violinistom, ki živi in deluje v Ameriki, Stefanom Milenkovichem. V svojo glasbeno navezo, ki se naslanja na tradicijo tanga sta povabila še dva energična jazzovska glasbenika, pianista Marka Črnčca in kontrabasista Luko Herman Gaiserja. Ob izdaji nove zgoščenke z naslovom Tango Compás je kvartet predstavljal strastno in temperamentno tango glasbo različnih avtorjev v lastnih aranžmajih. Na koncertu se jim je pridružila tudi gostujoča vokalna in plesna spremljava.
Posnetek koncerta iz Centra ubrane kulture Kino Šiška, kjer je svoj novi glasbeni projekt predstavljal vsestranski koncertni harmonikar Marko Hatlak v sodelovanju s svetovno priznanim srbskim violinistom, ki živi in deluje v Ameriki, Stefanom Milenkovichem. V svojo glasbeno navezo, ki se naslanja na tradicijo tanga sta povabila še dva energična jazzovska glasbenika, pianista Marka Črnčca in kontrabasista Luko Herman Gaiserja. Ob izdaji nove zgoščenke z naslovom Tango Compás je kvartet predstavljal strastno in temperamentno tango glasbo različnih avtorjev v lastnih aranžmajih. Na koncertu se jim je pridružila tudi gostujoča vokalna in plesna spremljava.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Janko Ravnik (1891–1982) velja za eno od najbolj vsestranskih osebnosti v zgodovini slovenske glasbe. Bil je pianist, skladatelj, klavirski pedagog, planinec, smučar, varstvenik narave, fotograf, snemalec in režiser prvega slovenskega celovečernega filma V kraljestvu Zlatoroga. Ravnik je bil vrhunski pianist, utemeljitelj 'ljubljanske pianistične šole' in pomemben slovenski skladatelj. Tokrat nam njegovo izbrano klavirsko glasbo (Nocturno, Valse melancolique, Preludij, Moment, List v albumu, Čuteči duši) predstavljajo študenti Akademije za glasbo v Ljubljani: Katarina Tominec, Katja Sinkovič, Anja Arko, Tilen Draksler in Urška Rotar.
Janko Ravnik (1891–1982) velja za eno od najbolj vsestranskih osebnosti v zgodovini slovenske glasbe. Bil je pianist, skladatelj, klavirski pedagog, planinec, smučar, varstvenik narave, fotograf, snemalec in režiser prvega slovenskega celovečernega filma V kraljestvu Zlatoroga. Ravnik je bil vrhunski pianist, utemeljitelj 'ljubljanske pianistične šole' in pomemben slovenski skladatelj. Tokrat nam njegovo izbrano klavirsko glasbo (Nocturno, Valse melancolique, Preludij, Moment, List v albumu, Čuteči duši) predstavljajo študenti Akademije za glasbo v Ljubljani: Katarina Tominec, Katja Sinkovič, Anja Arko, Tilen Draksler in Urška Rotar.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Koncert pod naslovom ''Neznano'' združuje manj znane glasbenike, dela manj znanih skladateljev ter klarinetista Mateta Bekavca, ki je nastopil skupaj z Godalnim kvartetom Akademije Kronberg iz Nemčije. Skladbe, ki so jih izvedli, druži socialno-politična komponenta, ki kot rdeča nit teče skozi glasbo z različnih koncev sveta.
Koncert pod naslovom ''Neznano'' združuje manj znane glasbenike, dela manj znanih skladateljev ter klarinetista Mateta Bekavca, ki je nastopil skupaj z Godalnim kvartetom Akademije Kronberg iz Nemčije. Skladbe, ki so jih izvedli, druži socialno-politična komponenta, ki kot rdeča nit teče skozi glasbo z različnih koncev sveta.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Simfonični orkester RTV Slovenija se predstavlja pod vodstvom gostujočega avstralskega dirigenta Benjamina Bayla. Pod njegovo taktirko bo orkester izvajal skladbi Sinfonia Veneziana skladatelja Antonija Salierija ter Koncert za violončelo v A-duru Carla Philippa Emanuela Bacha. Kot solist se bo predstavil violončelist Igor Mitrovič, dirigent pa bo nastopil kot čembalist. Oddaja je nastala pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaje Televizije Slovenija in je bila posneta v slikovitem Narodnem muzeju Slovenije. Režiser Jan Zakonjšek, urednica oddaje Danica Dolinar.
Simfonični orkester RTV Slovenija se predstavlja pod vodstvom gostujočega avstralskega dirigenta Benjamina Bayla. Pod njegovo taktirko bo orkester izvajal skladbi Sinfonia Veneziana skladatelja Antonija Salierija ter Koncert za violončelo v A-duru Carla Philippa Emanuela Bacha. Kot solist se bo predstavil violončelist Igor Mitrovič, dirigent pa bo nastopil kot čembalist. Oddaja je nastala pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaje Televizije Slovenija in je bila posneta v slikovitem Narodnem muzeju Slovenije. Režiser Jan Zakonjšek, urednica oddaje Danica Dolinar.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Televizijska upodobitev samospevov skladatelja Josipa Ipavca z besedili slovenskih avtorjev in slovenskimi prevodi tujih. Koncert so posneli v Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju, nastopata sopranistka Urška Arlič Gololičič in pianist Marko Hribernik. Umetnika sta poustvarila izbor samospevov iz bogate zakladnice Josipa Ipavca (Pomladna, V tujini, Čez leta, Popotnikova nočna pesem, Balada, V pomladi, V češnjevem vrtu, V noči, Pesem v ljudskem tonu, Slovo v jeseni, Pesem in Mrtvo dekle). Skladatelj Josip Ipavec (1873–1921) izhaja iz znamenite družine skladateljev in zdravnikov iz Šentjurja pri Celju. Velja za pomembnega skladatelja samospevov in za zbor, v njegovem opusu pa izstopata prvi slovenski balet Možiček in opera Princesa Vrtoglavka. Režiser Vojko Boštjančič, direktor fotografije Jure Nemec, urednik oddaje Daniel Celarec.
Televizijska upodobitev samospevov skladatelja Josipa Ipavca z besedili slovenskih avtorjev in slovenskimi prevodi tujih. Koncert so posneli v Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju, nastopata sopranistka Urška Arlič Gololičič in pianist Marko Hribernik. Umetnika sta poustvarila izbor samospevov iz bogate zakladnice Josipa Ipavca (Pomladna, V tujini, Čez leta, Popotnikova nočna pesem, Balada, V pomladi, V češnjevem vrtu, V noči, Pesem v ljudskem tonu, Slovo v jeseni, Pesem in Mrtvo dekle). Skladatelj Josip Ipavec (1873–1921) izhaja iz znamenite družine skladateljev in zdravnikov iz Šentjurja pri Celju. Velja za pomembnega skladatelja samospevov in za zbor, v njegovem opusu pa izstopata prvi slovenski balet Možiček in opera Princesa Vrtoglavka. Režiser Vojko Boštjančič, direktor fotografije Jure Nemec, urednik oddaje Daniel Celarec.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Studijska vizualizacija virtuozne izvedbe Urbana Staniča, 18 letnega pianista, ki je lani na tekmovanju Evroivizijski mladi glasbeniki v Koelnu zastopal našo TV in s tem Slovenijo in dosegel odlično 2. mesto. Urednica Danica Dolinar, režiser Nikolaj Vodošek.
Studijska vizualizacija virtuozne izvedbe Urbana Staniča, 18 letnega pianista, ki je lani na tekmovanju Evroivizijski mladi glasbeniki v Koelnu zastopal našo TV in s tem Slovenijo in dosegel odlično 2. mesto. Urednica Danica Dolinar, režiser Nikolaj Vodošek.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Skladatelju Lojzetu Lebiču se je leta 2014 ob njegovem 80. jubileju poklonila tudi osrednja glasbeno-izobraževalna ustanova pri nas, Akademija za glasbo v Ljubljani s svojim koncertnim programom. Za nastop s simfoničnim orkestrom, sestavljenim iz študentov glasbe, so v Cankarjevem domu pripravili izvedbo skladateljevih Novembrskih pesmi za glas in orkester. Solistka je bila mezzosopranistka Nuška Drašček Rojko, izvedbo pa je vodil dirigent Marko Letonja.
Skladatelju Lojzetu Lebiču se je leta 2014 ob njegovem 80. jubileju poklonila tudi osrednja glasbeno-izobraževalna ustanova pri nas, Akademija za glasbo v Ljubljani s svojim koncertnim programom. Za nastop s simfoničnim orkestrom, sestavljenim iz študentov glasbe, so v Cankarjevem domu pripravili izvedbo skladateljevih Novembrskih pesmi za glas in orkester. Solistka je bila mezzosopranistka Nuška Drašček Rojko, izvedbo pa je vodil dirigent Marko Letonja.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Nastop Slovenskega komornega zbora pod vodstvom dr. Mirka Cudermana, enega najvidnejših slovenskih zborovodij druge polovice 20. stoletja. Muzikolog, duhovnik in dirigent Mirko Cuderman je velik poudarek v poustvarjalnosti namenil kvalitetni predstavitvi duhovne in posvetne slovenske zborovske glasbe. V tokratni oddaji boste spremljali predstavitev izbranih motetov iz obsežne zbirke Opus Musicum, slovenskega renesančnega skladatelja Jakoba Petelina Gallusa. Posnetek je nastal leta 1991 na slavnostnem koncertu v Cankarjevem domu ob skladateljevi 400-letnici smrti.
Nastop Slovenskega komornega zbora pod vodstvom dr. Mirka Cudermana, enega najvidnejših slovenskih zborovodij druge polovice 20. stoletja. Muzikolog, duhovnik in dirigent Mirko Cuderman je velik poudarek v poustvarjalnosti namenil kvalitetni predstavitvi duhovne in posvetne slovenske zborovske glasbe. V tokratni oddaji boste spremljali predstavitev izbranih motetov iz obsežne zbirke Opus Musicum, slovenskega renesančnega skladatelja Jakoba Petelina Gallusa. Posnetek je nastal leta 1991 na slavnostnem koncertu v Cankarjevem domu ob skladateljevi 400-letnici smrti.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Na zborovski reviji v Zagorju ob Savi se vsaki dve leti od leta 1968 predstavijo najboljši otroški in mladinski zbori v Sloveniji. V programu predstavitve vseh zborov je tudi obvezna izvedba slovenske ljudske pesmi v izvirni obliki ali obdelavi, ter umetne pesmi slovenskega avtorja, zato ima tekmovanje pomembno vlogo pri spodbujanju in ohranjanju slovenske zborovske produkcije in ustvarjalnosti. Na 23. tekmovanju leta 2012 se je v dveh dneh predstavilo 37 zborov, izbrani najboljši zbori pa so nastopili na zaključnem koncertu, posnetem v Slovenski filharmoniji.
Na zborovski reviji v Zagorju ob Savi se vsaki dve leti od leta 1968 predstavijo najboljši otroški in mladinski zbori v Sloveniji. V programu predstavitve vseh zborov je tudi obvezna izvedba slovenske ljudske pesmi v izvirni obliki ali obdelavi, ter umetne pesmi slovenskega avtorja, zato ima tekmovanje pomembno vlogo pri spodbujanju in ohranjanju slovenske zborovske produkcije in ustvarjalnosti. Na 23. tekmovanju leta 2012 se je v dveh dneh predstavilo 37 zborov, izbrani najboljši zbori pa so nastopili na zaključnem koncertu, posnetem v Slovenski filharmoniji.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Posnetek koncerta iz cikla nedeljskih koncertnih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki se predstavljajo pod imenom Mozartine. Program koncertov z deli klasičnega in romantičnega sloga domačim glasbenikom ponuja predstavitev v solistični vlogi. Tokrat v tej vlogi spremljate violončelista Primoža Zalaznika z Variacijami na rokokojsko temo P. I. Čajkovskega pod vodstvom gostujoče poljske dirigentke Mařene Diakun. Primož Zalaznik je bil član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in številnih komornih glasbenih zasedb, leta 2017 pa je postal član prestižnega Dunajskega simfoničnega orkestra. Program se začenja s koncertno uverturo Othello, A. Dvořáka.
Posnetek koncerta iz cikla nedeljskih koncertnih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki se predstavljajo pod imenom Mozartine. Program koncertov z deli klasičnega in romantičnega sloga domačim glasbenikom ponuja predstavitev v solistični vlogi. Tokrat v tej vlogi spremljate violončelista Primoža Zalaznika z Variacijami na rokokojsko temo P. I. Čajkovskega pod vodstvom gostujoče poljske dirigentke Mařene Diakun. Primož Zalaznik je bil član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in številnih komornih glasbenih zasedb, leta 2017 pa je postal član prestižnega Dunajskega simfoničnega orkestra. Program se začenja s koncertno uverturo Othello, A. Dvořáka.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je s koncertom v atriju Lanthierijevega Dvorca v Vipavi obeležil 70. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti se je moški zbor z zborovodjo Jakobom Barbom posvetil slovenski pesmi in poslušalce simbolično popeljal skozi različne letne čase. Prisluhnite pevskemu poklonu Primorski z izborom štirih vsem dobro znanih skladb: Pozimi pa rožice ne cveto, Luba vigred se rodi, Pobratimija in Žabe, ki so postale tudi neuradna himna zbora. Režiser: Juš Hrastnik
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je s koncertom v atriju Lanthierijevega Dvorca v Vipavi obeležil 70. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti se je moški zbor z zborovodjo Jakobom Barbom posvetil slovenski pesmi in poslušalce simbolično popeljal skozi različne letne čase. Prisluhnite pevskemu poklonu Primorski z izborom štirih vsem dobro znanih skladb: Pozimi pa rožice ne cveto, Luba vigred se rodi, Pobratimija in Žabe, ki so postale tudi neuradna himna zbora. Režiser: Juš Hrastnik
Koncerti – kulturno-umetniški program
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30. obletnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov Društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je postala tradicionalna in je letos potekala že štirinajstič, tokrat v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v Športni dvorani Slovenj Gradca. S pevskim druženjem zborov Društev invalidov iz vse Slovenije želijo opozoriti in pokazati širši javnosti ustvarjalno in intelektualno sposobnost invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije g. Drago Novak z besedami: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30. obletnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov Društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je postala tradicionalna in je letos potekala že štirinajstič, tokrat v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v Športni dvorani Slovenj Gradca. S pevskim druženjem zborov Društev invalidov iz vse Slovenije želijo opozoriti in pokazati širši javnosti ustvarjalno in intelektualno sposobnost invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije g. Drago Novak z besedami: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
Koncerti – kulturno-umetniški program
Godalni kvartet Tartini se že štiri desetletja z občudovanja vredno predanostjo posveča eni od najzahtevnejših oblik komorne glasbe. Romeo Drucker, Miran Kolbl, Aleksander Milošev in Miloš Mlejnik so predstavili nastanek zasedbe in programske usmeritve. Spregovorili so o številnih mednarodnih turnejah in sodelovanjih ter povedali, kaj je tisto, kar jih vsa ta leta ohranja kot skupino - morda humor, morda obilica kompromisov, morda pa je ravno glasba tista?
Godalni kvartet Tartini se že štiri desetletja z občudovanja vredno predanostjo posveča eni od najzahtevnejših oblik komorne glasbe. Romeo Drucker, Miran Kolbl, Aleksander Milošev in Miloš Mlejnik so predstavili nastanek zasedbe in programske usmeritve. Spregovorili so o številnih mednarodnih turnejah in sodelovanjih ter povedali, kaj je tisto, kar jih vsa ta leta ohranja kot skupino - morda humor, morda obilica kompromisov, morda pa je ravno glasba tista?
Koncerti – kulturno-umetniški program
Posnetek koncerta obeh zborov, otroškega in mladinskega, ki delujeta pod okriljem RTV Slovenija. Na koncertu v Slovenski filharmoniji sta predstavila dve slovenski izvedbi pod vodstvom zborovodje in dirigenta Tomaža Pirnata. Mladinski zbor je skupaj s člani Simfoničnega orkestra RTV SLO predstavil noviteto skladatelja Ambroža Čopija Od sanj modro nebo. V združeni izvedbi Otroškega in Mladinskega pevskega zbora ob spremljavi članov Simfoničnega orkestra RTV SLO pa smo lahko slišali delo skladatelja Alda Kumarja, Riba na topolu poje.
Posnetek koncerta obeh zborov, otroškega in mladinskega, ki delujeta pod okriljem RTV Slovenija. Na koncertu v Slovenski filharmoniji sta predstavila dve slovenski izvedbi pod vodstvom zborovodje in dirigenta Tomaža Pirnata. Mladinski zbor je skupaj s člani Simfoničnega orkestra RTV SLO predstavil noviteto skladatelja Ambroža Čopija Od sanj modro nebo. V združeni izvedbi Otroškega in Mladinskega pevskega zbora ob spremljavi članov Simfoničnega orkestra RTV SLO pa smo lahko slišali delo skladatelja Alda Kumarja, Riba na topolu poje.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Plesalec, koreograf in režiser Milko Šparemblek, po rodu Slovenec, sodi v generacijo, katere vidnejši predstavnik v Ameriki je Jerome Robbins, v Evropi pa Maurice Bejart, s katerima je tudi sodeloval. Njegov opus je izjemno bogat, koreografsko in režijsko pa je ustvaril tudi več baletov za našo Televizijo, tudi na Bachovo glasbo znamenite Toccate in fuge v d-molu..
Plesalec, koreograf in režiser Milko Šparemblek, po rodu Slovenec, sodi v generacijo, katere vidnejši predstavnik v Ameriki je Jerome Robbins, v Evropi pa Maurice Bejart, s katerima je tudi sodeloval. Njegov opus je izjemno bogat, koreografsko in režijsko pa je ustvaril tudi več baletov za našo Televizijo, tudi na Bachovo glasbo znamenite Toccate in fuge v d-molu..
Koncerti – kulturno-umetniški program
Mladi slovenski klarinetist Blaž Šparovec se je predstavil kot solist ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta En Shaa. Nastopil je z izvedbo zahtevnega Koncerta za klarinet in orkester danskega skladatelja Carla Nielsena, ki izvajalcu na tem glasbilu ponuja velik izziv in preizkus zmožnosti. Blaž Šparovec po šolanju na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet v razredu prof. Andreja Zupana nadaljuje študij na drugi največji univerzi v Nemčiji, Universität der Künste v Berlinu. Svojo odličnost potrjuje s številnimi uspehi, ki mu odpirajo nadaljnjo glasbeno pot; omenimo le izbor za slovenskega predstavnika na mednarodnem tekmovanju Evrovizijski mladi glasbeniki 2012.
Mladi slovenski klarinetist Blaž Šparovec se je predstavil kot solist ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta En Shaa. Nastopil je z izvedbo zahtevnega Koncerta za klarinet in orkester danskega skladatelja Carla Nielsena, ki izvajalcu na tem glasbilu ponuja velik izziv in preizkus zmožnosti. Blaž Šparovec po šolanju na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet v razredu prof. Andreja Zupana nadaljuje študij na drugi največji univerzi v Nemčiji, Universität der Künste v Berlinu. Svojo odličnost potrjuje s številnimi uspehi, ki mu odpirajo nadaljnjo glasbeno pot; omenimo le izbor za slovenskega predstavnika na mednarodnem tekmovanju Evrovizijski mladi glasbeniki 2012.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V studijski televizijski upodobitvi so se predstavile tri mlade jazzovske pevke, ki si utirajo glasbeno pot v tujini. Nadobudne Ana Čop, Ajda Stina Turek in Patricija Škof so ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana izvedle avtorske skladbe, ki so jih za večjo zasedbo priredili Matjaž Mikuletič, Lojze Krajnčan in Tadej Tomšič.
V studijski televizijski upodobitvi so se predstavile tri mlade jazzovske pevke, ki si utirajo glasbeno pot v tujini. Nadobudne Ana Čop, Ajda Stina Turek in Patricija Škof so ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana izvedle avtorske skladbe, ki so jih za večjo zasedbo priredili Matjaž Mikuletič, Lojze Krajnčan in Tadej Tomšič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Koncert Violino fantastico? je rezultat pedagoškega projekta Evropske baročne akademije v Ambronayu, ki združuje mlade, nadarjene glasbenike iz Evrope in jim omogoča izobraževanje in vstop v profesionalni svet baročne glasbe. K sodelovanju so povabili Ansambel Radio Antiqua iz Nizozemske, mednarodno skupino mladih glasbenikov, ki se posveča izvajanju stare glasbe na avtentičnih inštrumentih. Pod pedagoškim in glasbenim vodstvom Enrica Onofrija so pripravili virtuozne izvedbe skladateljev, ki so ustvarjali na prehodu 17. v 18. stoletje. Posnetek prikazuje izvedbo koncertov za tri soliste G. P. Telemanna in A. Vivaldija.
Koncert Violino fantastico? je rezultat pedagoškega projekta Evropske baročne akademije v Ambronayu, ki združuje mlade, nadarjene glasbenike iz Evrope in jim omogoča izobraževanje in vstop v profesionalni svet baročne glasbe. K sodelovanju so povabili Ansambel Radio Antiqua iz Nizozemske, mednarodno skupino mladih glasbenikov, ki se posveča izvajanju stare glasbe na avtentičnih inštrumentih. Pod pedagoškim in glasbenim vodstvom Enrica Onofrija so pripravili virtuozne izvedbe skladateljev, ki so ustvarjali na prehodu 17. v 18. stoletje. Posnetek prikazuje izvedbo koncertov za tri soliste G. P. Telemanna in A. Vivaldija.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Posnetek koncerta iz cikla Mladi mladim z Orkestrom Slovenske filharmonije je nastal leta 2005. Prireditev vodi Jure Ivanušič, ki mladim obiskovalcem v dvorani na hudomušen način predstavlja skladatelje znanih melodij klasične glasbe, napisanih na osnovi ljudskih motivov različnih krajev. V izvedbah je slišati slovenske ljudske melodije v delih Bojana Adamiča in Uroša Kreka, ter češke in madžarske plesne motive v delih A. Dvořaka, F. Liszta in J. Brahmsa. Orkester vodi dirigent Aleksandar Marković.
Posnetek koncerta iz cikla Mladi mladim z Orkestrom Slovenske filharmonije je nastal leta 2005. Prireditev vodi Jure Ivanušič, ki mladim obiskovalcem v dvorani na hudomušen način predstavlja skladatelje znanih melodij klasične glasbe, napisanih na osnovi ljudskih motivov različnih krajev. V izvedbah je slišati slovenske ljudske melodije v delih Bojana Adamiča in Uroša Kreka, ter češke in madžarske plesne motive v delih A. Dvořaka, F. Liszta in J. Brahmsa. Orkester vodi dirigent Aleksandar Marković.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Koncert združenih zborov Slovenije, ki ga je organiziral Javni sklad za kulturne dejavnosti, je potekal ob svetovnem dnevu zborovske glasbe. Sporočilo tega praznika je, da v glasbi ne iščemo le oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč z združenim petjem slavimo solidarnost, mir in razumevanje. V ospredju letošnje prireditve so bili srednješolski zbori, zato je na koncertu v Cankarjevem domu sodelovalo 12 izbranih gimnazijskih zborov Slovenije. Pevce so nanj od jeseni pripravljali šolski zborovodje, v Gallusovi dvorani pa so nastope združenih pevcev prevzeli dirigenti Helena Fojkar Zupančič, Simona Rožman Strnad in Damijan Močnik. Prireditev je povezoval Nik Škrlec.
Koncert združenih zborov Slovenije, ki ga je organiziral Javni sklad za kulturne dejavnosti, je potekal ob svetovnem dnevu zborovske glasbe. Sporočilo tega praznika je, da v glasbi ne iščemo le oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč z združenim petjem slavimo solidarnost, mir in razumevanje. V ospredju letošnje prireditve so bili srednješolski zbori, zato je na koncertu v Cankarjevem domu sodelovalo 12 izbranih gimnazijskih zborov Slovenije. Pevce so nanj od jeseni pripravljali šolski zborovodje, v Gallusovi dvorani pa so nastope združenih pevcev prevzeli dirigenti Helena Fojkar Zupančič, Simona Rožman Strnad in Damijan Močnik. Prireditev je povezoval Nik Škrlec.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Ansambel violončelistov Strings only je bil sestavljen iz izbranih mladih glasbenikov, ki so sodelovali na istoimenskem festivalu godalcev pod idejnim vodstvom hrvaškega violončelista in pedagoga Valterja Dešpalja. Mladi violončelisti iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije so združili glasbeno znanje in ljubezen do ustvarjanja. Posnetek izvira iz njihovega nastopa na Ljubljanskem gradu leta 2003. V priredbi brazilske pesmi "Mas que nada" lahko med predstavniki orkestra opazimo priznane slovenske ustvarjalce: Karmen Pečar, Luka Šulić in Tilen Artač.
Ansambel violončelistov Strings only je bil sestavljen iz izbranih mladih glasbenikov, ki so sodelovali na istoimenskem festivalu godalcev pod idejnim vodstvom hrvaškega violončelista in pedagoga Valterja Dešpalja. Mladi violončelisti iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije so združili glasbeno znanje in ljubezen do ustvarjanja. Posnetek izvira iz njihovega nastopa na Ljubljanskem gradu leta 2003. V priredbi brazilske pesmi "Mas que nada" lahko med predstavniki orkestra opazimo priznane slovenske ustvarjalce: Karmen Pečar, Luka Šulić in Tilen Artač.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Ansambel violončelistov Strings only je bil sestavljen iz izbranih mladih glasbenikov, ki so sodelovali na istoimenskem festivalu godalcev pod idejnim vodstvom hrvaškega violončelista in pedagoga Valterja Dešpalja. Mladi violončelisti iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije so združili glasbeno znanje in ljubezen do ustvarjanja. Posnetek izvira iz njihovega nastopa na Ljubljanskem gradu leta 2003. Spremljate priredbo Obrednega ognjenega plesa iz znane baletne kompozicije El amor Brujo - Ljubezen čarovnica, španskega skladatelja Manuela de Falle. Med predstavniki orkestra lahko opazimo priznane slovenske ustvarjalce: Karmen Pečar, Luka Šulić in Tilen Artač.
Ansambel violončelistov Strings only je bil sestavljen iz izbranih mladih glasbenikov, ki so sodelovali na istoimenskem festivalu godalcev pod idejnim vodstvom hrvaškega violončelista in pedagoga Valterja Dešpalja. Mladi violončelisti iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije so združili glasbeno znanje in ljubezen do ustvarjanja. Posnetek izvira iz njihovega nastopa na Ljubljanskem gradu leta 2003. Spremljate priredbo Obrednega ognjenega plesa iz znane baletne kompozicije El amor Brujo - Ljubezen čarovnica, španskega skladatelja Manuela de Falle. Med predstavniki orkestra lahko opazimo priznane slovenske ustvarjalce: Karmen Pečar, Luka Šulić in Tilen Artač.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Ansambel violončelistov festivala Strings Only sestavljajo izbrani mladi violončelisti iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Njegov nastanek je spodbudil priznani hrvaški violončelist in pedagog Valter Dešpalj. Pod Dešpaljevim umetniškim vodstvom so mladi violončelisti z velikim uspehom nastopili v Zagrebu, Ljubljani, Gradcu, na Dunaju, nato na Dubrovniških poletnih prireditvah ter v oddajah na hrvaški televiziji. Predvajali vam bodo posnetek ansamblovega poletnega koncerta iz leta 2003, ki je potekal na Ljubljanskem gradu. Solistka je bila uspešna slovenska violončelistka Karmen Pečar.
Ansambel violončelistov festivala Strings Only sestavljajo izbrani mladi violončelisti iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Njegov nastanek je spodbudil priznani hrvaški violončelist in pedagog Valter Dešpalj. Pod Dešpaljevim umetniškim vodstvom so mladi violončelisti z velikim uspehom nastopili v Zagrebu, Ljubljani, Gradcu, na Dunaju, nato na Dubrovniških poletnih prireditvah ter v oddajah na hrvaški televiziji. Predvajali vam bodo posnetek ansamblovega poletnega koncerta iz leta 2003, ki je potekal na Ljubljanskem gradu. Solistka je bila uspešna slovenska violončelistka Karmen Pečar.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Posnetek s koncerta 18. festivala Slowind 2016, na katerem je Pihalni kvintet Slowind premierno predstavil izvedbo dela »Svetovi« slovenskega glasbenika in skladatelja Luke Juharta. Gre za interpretacijo, ki se giblje med glasbenim ustvarjanjem, improviziranjem, eksperimentiranjem in soočanjem z zunajglasbenimi svetovi.
Posnetek s koncerta 18. festivala Slowind 2016, na katerem je Pihalni kvintet Slowind premierno predstavil izvedbo dela »Svetovi« slovenskega glasbenika in skladatelja Luke Juharta. Gre za interpretacijo, ki se giblje med glasbenim ustvarjanjem, improviziranjem, eksperimentiranjem in soočanjem z zunajglasbenimi svetovi.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Glasbenik in skladatelj Vinko Štrucl je bil najvidnejši predstavnik slovenske godbe v drugi polovici 20. stoletja. Igral je pozavno in krilni rog ter bil dolgoletni vodja in dirigent Godbe milice oziroma Policijskega orkestra Republike Slovenije. Kot glasbeni ustvarjalec je pihalnim orkestrom in godbam po vsej Sloveniji zapustil več kot 80 izvirnih skladb in okrog 500 priredb. Pomemben je tudi njegov avtorski prispevek v slovenski narodnozabavni glasbi. Zveza slovenskih godb se zaveda pomembne vloge Vinka Štrucla in tudi 90 let po njegovem rojstvu spodbuja poustvarjanje in ohranjanje njegove glasbene zapuščine med pihalnimi godbami in orkestri.
Glasbenik in skladatelj Vinko Štrucl je bil najvidnejši predstavnik slovenske godbe v drugi polovici 20. stoletja. Igral je pozavno in krilni rog ter bil dolgoletni vodja in dirigent Godbe milice oziroma Policijskega orkestra Republike Slovenije. Kot glasbeni ustvarjalec je pihalnim orkestrom in godbam po vsej Sloveniji zapustil več kot 80 izvirnih skladb in okrog 500 priredb. Pomemben je tudi njegov avtorski prispevek v slovenski narodnozabavni glasbi. Zveza slovenskih godb se zaveda pomembne vloge Vinka Štrucla in tudi 90 let po njegovem rojstvu spodbuja poustvarjanje in ohranjanje njegove glasbene zapuščine med pihalnimi godbami in orkestri.
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
Pevka Nuška Drašček je na glasbeni sceni prisotna in opazna je že dalj časa kot pevka zabavne in resne glasbe. Izpopolnjevala se je s prepevanjem v dveh uspešnih vokalnih zasedbah, zboru APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in vokalni skupini Perpetuum Jazzile. Po diplomi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani se je odločila za glasbeno pot in leta 2016 z magisterijem in odliko zaključila tudi študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pri prof. Matjažu Robavsu. V letu 2024 je prejemnica nagrade Prešernovega sklada za uspešno delovanje na glasbenem področju. Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija je v ta namen pripravilo kolaž izbranih glasbenih posnetkov z njenimi nastopi.
Pevka Nuška Drašček je na glasbeni sceni prisotna in opazna je že dalj časa kot pevka zabavne in resne glasbe. Izpopolnjevala se je s prepevanjem v dveh uspešnih vokalnih zasedbah, zboru APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in vokalni skupini Perpetuum Jazzile. Po diplomi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani se je odločila za glasbeno pot in leta 2016 z magisterijem in odliko zaključila tudi študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pri prof. Matjažu Robavsu. V letu 2024 je prejemnica nagrade Prešernovega sklada za uspešno delovanje na glasbenem področju. Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija je v ta namen pripravilo kolaž izbranih glasbenih posnetkov z njenimi nastopi.
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
Uglasbitve Prešernovih poezij so pred leti zelo uspešno predstavili Vlado Kreslin (O, Vrba), Aleksander Mežek (Trnovo, kraj nesrečnega imena) in nekateri drugi pevci. Tokratni televizijski projekt z naslovom Prešeren v preoblekah pa predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Ob spremljali Big banda RTV Slovenija bodo svojo glasbeno interpretacijo in doživljanje Prešernove nesmrtne poezije predstavili Raiven, Tokac, Alex Volasko, Nina Strnad in Gregor Strasberger Štras (Mrfy). Projekt je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj. Idejno zasnovo in scenarij je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka je bila Tina Novak, dirigent Big banda RTV Slovenija pa Tadej Tomšič.
Uglasbitve Prešernovih poezij so pred leti zelo uspešno predstavili Vlado Kreslin (O, Vrba), Aleksander Mežek (Trnovo, kraj nesrečnega imena) in nekateri drugi pevci. Tokratni televizijski projekt z naslovom Prešeren v preoblekah pa predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Ob spremljali Big banda RTV Slovenija bodo svojo glasbeno interpretacijo in doživljanje Prešernove nesmrtne poezije predstavili Raiven, Tokac, Alex Volasko, Nina Strnad in Gregor Strasberger Štras (Mrfy). Projekt je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj. Idejno zasnovo in scenarij je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka je bila Tina Novak, dirigent Big banda RTV Slovenija pa Tadej Tomšič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V osrednjem studiu Televizije Slovenija vsako leto posnamejo televizijsko upodobitev izbranih klasičnih odlomkov v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki ga vodi gostujoč dirigent. Tokrat se orkester predstavlja pod vodstvom ustvarjalnega in pronicljivega slovenskega dirigenta Simona Krečiča, ki na slovenskih in tujih odrih uspešno sodeluje tako pri klasičnih kot opernih in sodobnih glasbenih uprizoritvah. Spremljali boste priljubljene odlomke iz opernih, baletnih in simfoničnih del skladateljev P. I. Čajkovskega, G. Rossinija, E. Griega, G. Bizeta, B. Smetane in A. Dvořáka.
V osrednjem studiu Televizije Slovenija vsako leto posnamejo televizijsko upodobitev izbranih klasičnih odlomkov v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki ga vodi gostujoč dirigent. Tokrat se orkester predstavlja pod vodstvom ustvarjalnega in pronicljivega slovenskega dirigenta Simona Krečiča, ki na slovenskih in tujih odrih uspešno sodeluje tako pri klasičnih kot opernih in sodobnih glasbenih uprizoritvah. Spremljali boste priljubljene odlomke iz opernih, baletnih in simfoničnih del skladateljev P. I. Čajkovskega, G. Rossinija, E. Griega, G. Bizeta, B. Smetane in A. Dvořáka.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Vokalna skupina Plamen prihaja iz Kanade, družinske korenine vseh pevk pa segajo v Slovenijo, kamor se zbor redno vrača in predstavlja na koncertih, z izvedbami slovenskih pesmi. V idiličnem okolju Zgornjega Jezerskega so za televizijsko snemanje predstavile pesem Tečejo, tečejo nitke. Napisala in izvajala jo je njihova umetniška vodja, glasbenica Marija Ahačič Pollak, ko se je v 60. letih 20. stoletja iz Slovenije preselila v Kanado. Skupino pevk sta spremljala kitarista Timotej Kosovinc in Samo Novak na klasičnih kitarah.
Vokalna skupina Plamen prihaja iz Kanade, družinske korenine vseh pevk pa segajo v Slovenijo, kamor se zbor redno vrača in predstavlja na koncertih, z izvedbami slovenskih pesmi. V idiličnem okolju Zgornjega Jezerskega so za televizijsko snemanje predstavile pesem Tečejo, tečejo nitke. Napisala in izvajala jo je njihova umetniška vodja, glasbenica Marija Ahačič Pollak, ko se je v 60. letih 20. stoletja iz Slovenije preselila v Kanado. Skupino pevk sta spremljala kitarista Timotej Kosovinc in Samo Novak na klasičnih kitarah.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Simfonični orkester RTV Slovenija že krepko vstopa v sedmo desetletje svojega delovanja in ves ta čas velja za pomemben del slovenske kulture. Njegova temeljna dejavnost so studijska in koncertna snemanja za nacionalni glasbeni arhiv, ki je na voljo radijskim in televizijskim programom. Tokrat bodo pod taktirko Davorina Morija zazvenele uverture k slovitim operam Mihaila Glinke, Gioachina Rossinija in Johanna Straussa mlajšega.
Simfonični orkester RTV Slovenija že krepko vstopa v sedmo desetletje svojega delovanja in ves ta čas velja za pomemben del slovenske kulture. Njegova temeljna dejavnost so studijska in koncertna snemanja za nacionalni glasbeni arhiv, ki je na voljo radijskim in televizijskim programom. Tokrat bodo pod taktirko Davorina Morija zazvenele uverture k slovitim operam Mihaila Glinke, Gioachina Rossinija in Johanna Straussa mlajšega.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Skladatelj Uroš Krek je močno zaznamoval slovenski glasbeni prostor in velja za enega vidnejših predstavnikov 20. stoletja. Med njegove najbolj priljubljene in pogosto izvajane skladbe nedvomno spada Sonatina za godala. Igriv prvi stavek, Allegro Vigoroso, predstavlja Komorni godalni orkester Akademije za glasbo v Ljubljani, pod umetniškim vodstvom Janeza Podleska. Vizualna podoba posnetka je umeščena v prenovljeno dvorano Palače Kazine v Ljubljani.
Skladatelj Uroš Krek je močno zaznamoval slovenski glasbeni prostor in velja za enega vidnejših predstavnikov 20. stoletja. Med njegove najbolj priljubljene in pogosto izvajane skladbe nedvomno spada Sonatina za godala. Igriv prvi stavek, Allegro Vigoroso, predstavlja Komorni godalni orkester Akademije za glasbo v Ljubljani, pod umetniškim vodstvom Janeza Podleska. Vizualna podoba posnetka je umeščena v prenovljeno dvorano Palače Kazine v Ljubljani.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Orkester Slovenske vojske je v Cankarjevem domu nastopil pod taktirko svetovno uveljavljenega nizozemskega skladatelja in dirigenta Johana de Meija. Prisluhnili boste lahko njegovima avtorskima skladbama Odmevi svetega Marka in Casanova ter svetovni premieri skladbe Elegija in Scherzo, ki jo je napisal na željo solista, japonskega violončelista Yukija Ita.
Orkester Slovenske vojske je v Cankarjevem domu nastopil pod taktirko svetovno uveljavljenega nizozemskega skladatelja in dirigenta Johana de Meija. Prisluhnili boste lahko njegovima avtorskima skladbama Odmevi svetega Marka in Casanova ter svetovni premieri skladbe Elegija in Scherzo, ki jo je napisal na željo solista, japonskega violončelista Yukija Ita.