Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Veter Wouterja zanese v Slovenijo. Ta ga navduši s svojo čudovito naravo in Predjamskim gradom, kjer ima priložnost, da se povzpne skozi slavni skrivni rov za gradom, skozi katerega je Erazem Predjamski oskrboval grad med obleganjem. Obišče Ljubljano, nato pa nadaljuje pot v Kočevje, kjer spozna lovca, ki mu pove, da so kočevski gozdovi znani po medvedih. Poklepeta s starejšima slovenskima zakoncema in dokaže, da se da pogovarjati tudi, če ljudje ne govorijo skupnega jezika – pogovor je včasih tako še bolj zabaven. Pot nadaljuje na Hrvaško, kjer ga pretresejo še vedno vidne posledice jugoslovanske vojne. MET DE WIND MEE / VRT, 2023 / Belgija / Avtor: Wouter Deboot
Veter Wouterja zanese v Slovenijo. Ta ga navduši s svojo čudovito naravo in Predjamskim gradom, kjer ima priložnost, da se povzpne skozi slavni skrivni rov za gradom, skozi katerega je Erazem Predjamski oskrboval grad med obleganjem. Obišče Ljubljano, nato pa nadaljuje pot v Kočevje, kjer spozna lovca, ki mu pove, da so kočevski gozdovi znani po medvedih. Poklepeta s starejšima slovenskima zakoncema in dokaže, da se da pogovarjati tudi, če ljudje ne govorijo skupnega jezika – pogovor je včasih tako še bolj zabaven. Pot nadaljuje na Hrvaško, kjer ga pretresejo še vedno vidne posledice jugoslovanske vojne. MET DE WIND MEE / VRT, 2023 / Belgija / Avtor: Wouter Deboot
»Človek, ne jezi se!« je kratek dokumentarni film, ki pripoveduje zgodbo o edinem slovenskem pritlikavem paru. Martina in Anton se trudita živeti popolnoma običajno družinsko življenje, ki pa je zaradi njune velikosti vsak dan znova pred preizkušnjo. Poleg tega se nenehno spopadata s predsodki, ki jih ljudje običajne velikosti gojimo do tistih, ki bolehajo za genetsko boleznijo ahondroplazijo. Zakonca nizke rasti, ki imata sina 'normalne' velikosti, te predsodke razbijata na različne načine. Film »Človek, ne jezi se!« nastavlja ogledalo vsem tistim »majhnim« ljudem, ki si domišljajo, da so veliki.
»Človek, ne jezi se!« je kratek dokumentarni film, ki pripoveduje zgodbo o edinem slovenskem pritlikavem paru. Martina in Anton se trudita živeti popolnoma običajno družinsko življenje, ki pa je zaradi njune velikosti vsak dan znova pred preizkušnjo. Poleg tega se nenehno spopadata s predsodki, ki jih ljudje običajne velikosti gojimo do tistih, ki bolehajo za genetsko boleznijo ahondroplazijo. Zakonca nizke rasti, ki imata sina 'normalne' velikosti, te predsodke razbijata na različne načine. Film »Človek, ne jezi se!« nastavlja ogledalo vsem tistim »majhnim« ljudem, ki si domišljajo, da so veliki.
V treh delih avtorji dokumentarne serije, posvečene Aztekom, Inkom in Majem, z uporabo najsodobnejše tehnologije osvetlijo življenja teh starodavnih civilizacij, tudi srhljive prakse žrtvovanja ljudi, ter še danes presenetljive dosežke na področjih matematike in astronomije. 1. del: Azteki Azteki so v samo nekaj desetletjih postali velesila v Srednji Ameriki. V središču azteškega imperija je bilo plavajoče pravljično mesto sredi jezera. Azteški vladarji so bili spretni državniki. Vse v njihovem kraljestvu je bilo popolno urejeno. Toda ta visoka kultura je imela tudi temno plat. Srhljive obrede v čast bogov. CHILDREN OF THE SUN / SÖHNE DER SONNE - MAYA, AZTEKEN UND INKA / Nemčija / 2020 / Režija: Carsten Obländer, Anja Reiss
V treh delih avtorji dokumentarne serije, posvečene Aztekom, Inkom in Majem, z uporabo najsodobnejše tehnologije osvetlijo življenja teh starodavnih civilizacij, tudi srhljive prakse žrtvovanja ljudi, ter še danes presenetljive dosežke na področjih matematike in astronomije. 1. del: Azteki Azteki so v samo nekaj desetletjih postali velesila v Srednji Ameriki. V središču azteškega imperija je bilo plavajoče pravljično mesto sredi jezera. Azteški vladarji so bili spretni državniki. Vse v njihovem kraljestvu je bilo popolno urejeno. Toda ta visoka kultura je imela tudi temno plat. Srhljive obrede v čast bogov. CHILDREN OF THE SUN / SÖHNE DER SONNE - MAYA, AZTEKEN UND INKA / Nemčija / 2020 / Režija: Carsten Obländer, Anja Reiss
Je preprosto življenje danes res luksuz, obilje pa breme? V čem se meri vrednost bogastva človekovega življenja? V denarju na banki in materialnih dokazih našega družbenega uspeha ali s človekovimi občutki, njegovimi pozitivnimi čustvi, srečo? Sogovorniki so svoje odgovore našli in v skladu z njimi tudi živijo: Živeti preprosto in v tej preprostosti najti razkošje. Bor je nevsakdanji fant, ki nekaj sto metrov nad levim bregom Idrijce v Stopniku živi v stari, počitniški prikolici brez elektrike in brez tekoče vode v njej. Brez televizorja, brez luči, brez hladilnika, brez tuš kabine in WC-ja. Bor je del narave. Tudi Nara Petrovič, ki živi v istrski vasici, je izstopil iz splošnih okvirov družbenih navad in življenjskega sloga. Je velik zagovornik sonaravne pridelave hrane, skoraj povsem samooskrben, šaljivo se je razglasil za fekologa, že več kot 10 let hodi bos. Upa si živeti drugače in na podlagi lastne izkušnje o tem tudi pisati. Napisal je več knjig, v katerih se spoprijema s številnimi nezdravimi navadami in vrednotami sodobnega človeka. Nejc Martinčič in Sara Vozlič sta kaj hitro potem, ko sta postala par, začutila, da morata v svoje mlado življenje spustiti več svobode in iz njega spustiti marsikatere novodobne okove, kot v šali poimenujeta številna pričakovanja družbe, kako je treba živeti in predvsem, kaj imeti, da si v tem materialističnem svetu lahko srečen. In odločitev je padla: Skupaj sta se namesto v skupno stanovanje preselila v – predelan kombi.
Je preprosto življenje danes res luksuz, obilje pa breme? V čem se meri vrednost bogastva človekovega življenja? V denarju na banki in materialnih dokazih našega družbenega uspeha ali s človekovimi občutki, njegovimi pozitivnimi čustvi, srečo? Sogovorniki so svoje odgovore našli in v skladu z njimi tudi živijo: Živeti preprosto in v tej preprostosti najti razkošje. Bor je nevsakdanji fant, ki nekaj sto metrov nad levim bregom Idrijce v Stopniku živi v stari, počitniški prikolici brez elektrike in brez tekoče vode v njej. Brez televizorja, brez luči, brez hladilnika, brez tuš kabine in WC-ja. Bor je del narave. Tudi Nara Petrovič, ki živi v istrski vasici, je izstopil iz splošnih okvirov družbenih navad in življenjskega sloga. Je velik zagovornik sonaravne pridelave hrane, skoraj povsem samooskrben, šaljivo se je razglasil za fekologa, že več kot 10 let hodi bos. Upa si živeti drugače in na podlagi lastne izkušnje o tem tudi pisati. Napisal je več knjig, v katerih se spoprijema s številnimi nezdravimi navadami in vrednotami sodobnega človeka. Nejc Martinčič in Sara Vozlič sta kaj hitro potem, ko sta postala par, začutila, da morata v svoje mlado življenje spustiti več svobode in iz njega spustiti marsikatere novodobne okove, kot v šali poimenujeta številna pričakovanja družbe, kako je treba živeti in predvsem, kaj imeti, da si v tem materialističnem svetu lahko srečen. In odločitev je padla: Skupaj sta se namesto v skupno stanovanje preselila v – predelan kombi.
Vzporedno z bliskovitim razvojem umetne inteligence v svetu narašča tudi zaskrbljenost zaradi njenih morebitnih zlorab in vse pogostejših posegov oblasti v temeljne človekove pravice. Dokumentarni film predstavlja ameriško podjetje Clearview AI, ki se je poleg razvijanja tehnologije za prepoznavo obrazov lotilo tudi spornega ustvarjanja lastne podatkovne baze fotografij, pogosto pridobljenih kar s platform družbenih medijev. Clearviewovo srhljivo zmogljivo programsko opremo poleg ameriških organov pregona uporabljajo tudi nekateri bližnjevzhodni diktatorski režimi, medtem ko so Kanada, Avstralija in več evropskih držav zaradi nedovoljenega zbiranja biometričnih podatkov državljanov že sprožile sodne postopke proti podjetju. In kaj prinaša prihodnost? Smo se ljudje v zameno za zaščito pred domnevnimi nevarnostmi pripravljeni povsem odreči pravici do zasebnosti? YOUR FACE IS OURS: THE DANGERS OF FACIAL RECOGNITION SOFTWARE / VOS VISAGES SONT A NOUS: LES DANGERS DE LA RECONNAISSANCE FACIALE / Francija / 2023 / Režija: Jessica Le Masurier, Roméo Langlois
Vzporedno z bliskovitim razvojem umetne inteligence v svetu narašča tudi zaskrbljenost zaradi njenih morebitnih zlorab in vse pogostejših posegov oblasti v temeljne človekove pravice. Dokumentarni film predstavlja ameriško podjetje Clearview AI, ki se je poleg razvijanja tehnologije za prepoznavo obrazov lotilo tudi spornega ustvarjanja lastne podatkovne baze fotografij, pogosto pridobljenih kar s platform družbenih medijev. Clearviewovo srhljivo zmogljivo programsko opremo poleg ameriških organov pregona uporabljajo tudi nekateri bližnjevzhodni diktatorski režimi, medtem ko so Kanada, Avstralija in več evropskih držav zaradi nedovoljenega zbiranja biometričnih podatkov državljanov že sprožile sodne postopke proti podjetju. In kaj prinaša prihodnost? Smo se ljudje v zameno za zaščito pred domnevnimi nevarnostmi pripravljeni povsem odreči pravici do zasebnosti? YOUR FACE IS OURS: THE DANGERS OF FACIAL RECOGNITION SOFTWARE / VOS VISAGES SONT A NOUS: LES DANGERS DE LA RECONNAISSANCE FACIALE / Francija / 2023 / Režija: Jessica Le Masurier, Roméo Langlois
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Film osvetljuje življenjske odločitve osmih ljudi, ki so v okviru neuvrščenih zapustili svojo domovino in se preselili v Jugoslavijo. V Sloveniji so si ustvarili družine in kariere ter zaživeli novo življenje. V osebnih izpovedih razkrivajo svoje izkušnje in spomine na čas od prihoda do danes. Razmišljajo o svojih srečevanjih z novim in drugačnim, poudarijo raznolika razumevanja sebe ter se sprašujejo o svoji pripadnosti prvotni in novi domovini. Njihova stališča so zaznamovana s pogledi iz različnih kultur, ki se prepletajo v bogatem doživljajskem svetu. Ob njihovi odločnosti, vztrajnosti in pogumu se nam zastavlja ključno vprašanje današnjega časa: ali lahko občutimo globino izkustva človeka, ki si zmore s svojimi prizadevanji v novem okolju ustvariti dom?
Film osvetljuje življenjske odločitve osmih ljudi, ki so v okviru neuvrščenih zapustili svojo domovino in se preselili v Jugoslavijo. V Sloveniji so si ustvarili družine in kariere ter zaživeli novo življenje. V osebnih izpovedih razkrivajo svoje izkušnje in spomine na čas od prihoda do danes. Razmišljajo o svojih srečevanjih z novim in drugačnim, poudarijo raznolika razumevanja sebe ter se sprašujejo o svoji pripadnosti prvotni in novi domovini. Njihova stališča so zaznamovana s pogledi iz različnih kultur, ki se prepletajo v bogatem doživljajskem svetu. Ob njihovi odločnosti, vztrajnosti in pogumu se nam zastavlja ključno vprašanje današnjega časa: ali lahko občutimo globino izkustva človeka, ki si zmore s svojimi prizadevanji v novem okolju ustvariti dom?