Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Toni Vodišek je slovenskemu jadranju priboril srebrno olimpijsko medaljo v formuli kite. Pred zadnjimi plovi je bil blizu osvojitvi olimpijskega naslova, toda ni šlo vse po željah, medtem ko je Avstrijec Valentin Bontus odjadral zlati medalji naproti. Zadnji plov sta v živo pospremila Urša Mravlje in Primož Čepar, iz Centra vodnih športov v Žusterni se je oglašala Tjaša Škamperle.
Toni Vodišek je slovenskemu jadranju priboril srebrno olimpijsko medaljo v formuli kite. Pred zadnjimi plovi je bil blizu osvojitvi olimpijskega naslova, toda ni šlo vse po željah, medtem ko je Avstrijec Valentin Bontus odjadral zlati medalji naproti. Zadnji plov sta v živo pospremila Urša Mravlje in Primož Čepar, iz Centra vodnih športov v Žusterni se je oglašala Tjaša Škamperle.
Po številnih prestavitvah, težavah in kazni je Toni Vodišek osvojil srebrno olimpijsko kolajno v razredu formula kite. Kot je povedal po zmagi, se je trdo delo, še posebej v zadnjih štirih letih, izplačalo.
Po številnih prestavitvah, težavah in kazni je Toni Vodišek osvojil srebrno olimpijsko kolajno v razredu formula kite. Kot je povedal po zmagi, se je trdo delo, še posebej v zadnjih štirih letih, izplačalo.
Poletne olimpijske igre potekajo od 26. julija do 11. avgusta 2024 v Parizu.
Poletne olimpijske igre potekajo od 26. julija do 11. avgusta 2024 v Parizu.
Slovenska rokometna reprezentanca se je z vrhunsko predstavo in zmago proti Norveški (33 : 28) uvrstila v polfinale olimpijskega turnirja. Po tekmi so rokometaši izpostavljali dobro nadziranje poteka celotne tekme – izgubili so le dve žogi, skupaj pa storili sedem tehničnih napak – poudarili pa tudi, da so že od začetka verjeli v zmago.
Slovenska rokometna reprezentanca se je z vrhunsko predstavo in zmago proti Norveški (33 : 28) uvrstila v polfinale olimpijskega turnirja. Po tekmi so rokometaši izpostavljali dobro nadziranje poteka celotne tekme – izgubili so le dve žogi, skupaj pa storili sedem tehničnih napak – poudarili pa tudi, da so že od začetka verjeli v zmago.
Slovenske rokometaše do konca olimpijskega turnirja čakata še dve tekmi. Zvečer proti favorizirani Danski. Kar pa ne pomeni, da se Slovenci pred tekmo predajajo. Nasprotno, v izjavah pred polfinalom je razbrati pravo mero samozavesti.
Slovenske rokometaše do konca olimpijskega turnirja čakata še dve tekmi. Zvečer proti favorizirani Danski. Kar pa ne pomeni, da se Slovenci pred tekmo predajajo. Nasprotno, v izjavah pred polfinalom je razbrati pravo mero samozavesti.
Poletne olimpijske igre potekajo od 26. julija do 11. avgusta 2024 v Parizu.
Poletne olimpijske igre potekajo od 26. julija do 11. avgusta 2024 v Parizu.
Poletne olimpijske igre potekajo od 26. julija do 11. avgusta 2024 v Parizu.
Poletne olimpijske igre potekajo od 26. julija do 11. avgusta 2024 v Parizu.
Počitnice so čas, ko se številni mladi odločijo, da bodo opravljali študentsko delo. Ponudba del je raznovrstna, nekatera med njimi pa so prav posebna in ne prinesejo le denarnega priliva, ampak tistim, ki ga opravljajo, omogočijo tudi pridobivanje neprecenljivih življenjskih izkušenj. Za eno izmed takih del se je odločila 15-letna Varja Štimec, ki je tri tedne v avgustu preživela na planinski koči.
Počitnice so čas, ko se številni mladi odločijo, da bodo opravljali študentsko delo. Ponudba del je raznovrstna, nekatera med njimi pa so prav posebna in ne prinesejo le denarnega priliva, ampak tistim, ki ga opravljajo, omogočijo tudi pridobivanje neprecenljivih življenjskih izkušenj. Za eno izmed takih del se je odločila 15-letna Varja Štimec, ki je tri tedne v avgustu preživela na planinski koči.
Posamezni incidenti, v katere so se med poletjem s policijo in tamkajšnjim prebivalstvom zapletli pripadniki romskih skupnosti na jugovzhodu države, so pretresli slovensko javnost in sprožili pozive k celovitejši ureditvi romske problematike v Sloveniji. Ob vsem tem pa nimamo odgovora, kdo je kriv, da so zadeve ušle izpod nadzora. Policija, sodstvo, tožilstvo in inšpekcijske službe prelagajo odgovornost drug na drugega. Na drugi strani je to zelo občutljivo področje, ki se lahko kaj hitro sprevrže v pravo razpihovanje nestrpnosti in diskriminacijo na podlagi etnične pripadnosti. Gostje: dr. Katarina Bergant, generalna državna tožilka; Tomaž Bromše, podpredsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani; Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve; Andreja Katič, ministrica za pravosodje; Samo Pogorelc, župan občine Ribnica.
Posamezni incidenti, v katere so se med poletjem s policijo in tamkajšnjim prebivalstvom zapletli pripadniki romskih skupnosti na jugovzhodu države, so pretresli slovensko javnost in sprožili pozive k celovitejši ureditvi romske problematike v Sloveniji. Ob vsem tem pa nimamo odgovora, kdo je kriv, da so zadeve ušle izpod nadzora. Policija, sodstvo, tožilstvo in inšpekcijske službe prelagajo odgovornost drug na drugega. Na drugi strani je to zelo občutljivo področje, ki se lahko kaj hitro sprevrže v pravo razpihovanje nestrpnosti in diskriminacijo na podlagi etnične pripadnosti. Gostje: dr. Katarina Bergant, generalna državna tožilka; Tomaž Bromše, podpredsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani; Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve; Andreja Katič, ministrica za pravosodje; Samo Pogorelc, župan občine Ribnica.
Romska skupnost je v zadnjih tednih, tudi v medijih, deležna precej ostrega dialoga, zato je toliko bolj pomembno, da v tem času na površje pridejo tudi boljši in svetlejši primeri iz skupnosti. Sinoči smo v Naših poteh na Prvem že lahko prisluhnili pogovoru z Bojano Rozman iz Bele krajine, ki je po poklicu ekonomski tehnik ter tik pred zaključkom študija smeri predšolske vzgoje. Je tudi edina sodna tolmačka za romski jezik pri nas. Zadnjih 13 let dela kot romska pomočnica na OŠ Bršljin v Novem mestu, kar ji daje dober vpogled v izzive in tudi rešitve na področju vzgoje in izobraževanja otrok iz romske skupnosti. Z Bojano Rozman se je tudi o aktualnih razmerah na JV Slovenije ter njihovih posledicah in vplivu na romsko skupnost, pogovarjal Sandi Horvat. In izzivov na področju vzgoje in izobraževanja je kar nekaj, pravi Bojana Rozman.
Romska skupnost je v zadnjih tednih, tudi v medijih, deležna precej ostrega dialoga, zato je toliko bolj pomembno, da v tem času na površje pridejo tudi boljši in svetlejši primeri iz skupnosti. Sinoči smo v Naših poteh na Prvem že lahko prisluhnili pogovoru z Bojano Rozman iz Bele krajine, ki je po poklicu ekonomski tehnik ter tik pred zaključkom študija smeri predšolske vzgoje. Je tudi edina sodna tolmačka za romski jezik pri nas. Zadnjih 13 let dela kot romska pomočnica na OŠ Bršljin v Novem mestu, kar ji daje dober vpogled v izzive in tudi rešitve na področju vzgoje in izobraževanja otrok iz romske skupnosti. Z Bojano Rozman se je tudi o aktualnih razmerah na JV Slovenije ter njihovih posledicah in vplivu na romsko skupnost, pogovarjal Sandi Horvat. In izzivov na področju vzgoje in izobraževanja je kar nekaj, pravi Bojana Rozman.
Če smo po prvem tednu uvodnih tritedenskih dirk sezone dobili veliko odgovorov, pa na Vuelti tudi po deveti etapi ostaja ogromno odprtih vprašanj. Kako močan je Ben O'Connor, ki ima skoraj štiri minute prednosti pred Primožem Rogličem? Ima Roglič dovolj dobro podporo ekipe? Ali se lahko še kdo od odpisanih vrne, tako kot Adam Yates in Richard Carapaz, ki sta pridobila več minut v deveti etapi in se v skupnem seštevku prebila med deseterico? O tem razpravljajo prvi Slovenec, ki je tekmoval na grand touru, Primož Čerin, osrednji kolesarski reporter Vala 202 Igor Tominec in voditelj kolesarskega podkasta Luka Petrič. Debatirajo tudi o tem, zakaj je dirka tako odprta, zakaj je Rogličeva ekipa O'Connorju prepustila takšno prednost v šesti etapi in tudi o tistih rivalih, ki bodo največji Rogličevi konkurenti v njegovem lovu na četrto Vuelto.
Če smo po prvem tednu uvodnih tritedenskih dirk sezone dobili veliko odgovorov, pa na Vuelti tudi po deveti etapi ostaja ogromno odprtih vprašanj. Kako močan je Ben O'Connor, ki ima skoraj štiri minute prednosti pred Primožem Rogličem? Ima Roglič dovolj dobro podporo ekipe? Ali se lahko še kdo od odpisanih vrne, tako kot Adam Yates in Richard Carapaz, ki sta pridobila več minut v deveti etapi in se v skupnem seštevku prebila med deseterico? O tem razpravljajo prvi Slovenec, ki je tekmoval na grand touru, Primož Čerin, osrednji kolesarski reporter Vala 202 Igor Tominec in voditelj kolesarskega podkasta Luka Petrič. Debatirajo tudi o tem, zakaj je dirka tako odprta, zakaj je Rogličeva ekipa O'Connorju prepustila takšno prednost v šesti etapi in tudi o tistih rivalih, ki bodo največji Rogličevi konkurenti v njegovem lovu na četrto Vuelto.
Poletne olimpijske igre potekajo od 26. julija do 11. avgusta 2024 v Parizu.
Poletne olimpijske igre potekajo od 26. julija do 11. avgusta 2024 v Parizu.
Poletne olimpijske igre potekajo od 26. julija do 11. avgusta 2024 v Parizu.
Poletne olimpijske igre potekajo od 26. julija do 11. avgusta 2024 v Parizu.
Na vratih urarne je visel napis: Odšel na nujno srečanje urarjev v deželo ur. Pripoveduje: Gašper Jarni. Napisala: Aleksandra Perič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2000.
Na vratih urarne je visel napis: Odšel na nujno srečanje urarjev v deželo ur. Pripoveduje: Gašper Jarni. Napisala: Aleksandra Perič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2000.
Kadar se boste ob morju igrali ali kopali, pozdravite princeski plimo in oseko. Pripoveduje: Janko Petrovec. Napisala: Mira Zelinka. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.
Kadar se boste ob morju igrali ali kopali, pozdravite princeski plimo in oseko. Pripoveduje: Janko Petrovec. Napisala: Mira Zelinka. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.
Sova Marta in labod Jaka na morju! Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisal: Andrej Uroš Malečihar Biček. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.
Sova Marta in labod Jaka na morju! Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisal: Andrej Uroš Malečihar Biček. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.
Lukec ugotovi, da se pameti ne da kupiti … Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisala: Mira Zelinka. Posneto v studiih Radia Slovenija 2003.
Lukec ugotovi, da se pameti ne da kupiti … Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisala: Mira Zelinka. Posneto v studiih Radia Slovenija 2003.
Zakaj je včeraj majhnega komarčka prav neprijetno tiščalo v trebuščku? Pripoveduje: Željko Hrs. Napisal: Grega Novak. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.
Zakaj je včeraj majhnega komarčka prav neprijetno tiščalo v trebuščku? Pripoveduje: Željko Hrs. Napisal: Grega Novak. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.
… se je odpravila na izlet na poletno vročo Zemljo. Pripoveduje: Pavle Ravnohrib,. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 2009.
… se je odpravila na izlet na poletno vročo Zemljo. Pripoveduje: Pavle Ravnohrib,. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 2009.
Prvošolki izvesta, da bodo v razredu imeli živali! Pripoveduje: Aleš Valič. Napisala: Mira Jaworsczakova. Prevedla: Zdenka Jerman. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.
Prvošolki izvesta, da bodo v razredu imeli živali! Pripoveduje: Aleš Valič. Napisala: Mira Jaworsczakova. Prevedla: Zdenka Jerman. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.
Dolgo vroče poletje se počasi, ampak res počasi, poslavlja. Ko so nas v minulih mesecih znova povezovali in veselili športni uspehi, smo skoraj pozabili na tradicionalne domače politične spore, ki se zdaj vračajo. Vlada ima še zelo malo časa, da dokonča projekte, ki jih je napovedala, hkrati pa ima odprte skoraj vse fronte: sindikate, gospodarska združenja, zdravstvo, župane, opozicijo in tudi že nezadovoljne koalicijske partnerje. Na koga torej lahko še računa Robert Golob?
Dolgo vroče poletje se počasi, ampak res počasi, poslavlja. Ko so nas v minulih mesecih znova povezovali in veselili športni uspehi, smo skoraj pozabili na tradicionalne domače politične spore, ki se zdaj vračajo. Vlada ima še zelo malo časa, da dokonča projekte, ki jih je napovedala, hkrati pa ima odprte skoraj vse fronte: sindikate, gospodarska združenja, zdravstvo, župane, opozicijo in tudi že nezadovoljne koalicijske partnerje. Na koga torej lahko še računa Robert Golob?
Zakaj se v Evropi zmanjšuje prodaja električnih avtomobilov, zlasti na nemškem trgu? Kaj so vzroki za kitajsko avtomobilistično pomlad in ali so električni avtomobili res edina alterativa za zeleni prehod? Nad slabo prodajo električnih avtomobilov tarnajo tudi slovenski trgovci. Razlogi za prodajno zimo so med drugim visoke cene električnih avtomobilov, pomanjkanje surovin za njihovo proizvodnjo in nezadostna polnilna infrastruktura. A tisto, kar morda najbolj skrbi uveljavljene evropske proizvajalce avtomobilov, pa je kitajska konkurenca, ki s cenovno konkurenčnimi avtomobili že meša prodajne štrene. Kam bo šla električna mobilnost in ali je nanjo zares pripravljena tudi Slovenija, pa v pogovoru s strokovnjakom za trajnostno mobilnost Andrejem Brglezom.
Zakaj se v Evropi zmanjšuje prodaja električnih avtomobilov, zlasti na nemškem trgu? Kaj so vzroki za kitajsko avtomobilistično pomlad in ali so električni avtomobili res edina alterativa za zeleni prehod? Nad slabo prodajo električnih avtomobilov tarnajo tudi slovenski trgovci. Razlogi za prodajno zimo so med drugim visoke cene električnih avtomobilov, pomanjkanje surovin za njihovo proizvodnjo in nezadostna polnilna infrastruktura. A tisto, kar morda najbolj skrbi uveljavljene evropske proizvajalce avtomobilov, pa je kitajska konkurenca, ki s cenovno konkurenčnimi avtomobili že meša prodajne štrene. Kam bo šla električna mobilnost in ali je nanjo zares pripravljena tudi Slovenija, pa v pogovoru s strokovnjakom za trajnostno mobilnost Andrejem Brglezom.
Poletne olimpijske igre potekajo od 26. julija do 11. avgusta 2024 v Parizu.
Poletne olimpijske igre potekajo od 26. julija do 11. avgusta 2024 v Parizu.
V Trbovljah je več kot 30 študentov iz različnih evropskih držav teden dni sestavljalo animirane robotske glave. Poglobljeno so raziskovali robotiko in animatroniko, razvijali so inženirske veščine in tehnološka znanja. Zakaj je bil najbolj prepričljiv robotski medvedek Pu, kako se obnese robotski pes Mobi in kaj je robotski Mali princ prišepnil dr. Juretu Knezu.
V Trbovljah je več kot 30 študentov iz različnih evropskih držav teden dni sestavljalo animirane robotske glave. Poglobljeno so raziskovali robotiko in animatroniko, razvijali so inženirske veščine in tehnološka znanja. Zakaj je bil najbolj prepričljiv robotski medvedek Pu, kako se obnese robotski pes Mobi in kaj je robotski Mali princ prišepnil dr. Juretu Knezu.
Plezalka Janja Garnbret je zlato po Tokiu osvojila tudi v Parizu. Olimpijska prvakinja v kombinaciji balvanskega in težavnostnega plezanja je tako še drugič premagala vso konkurenco, uspešno pa se je zoperstavila tudi težavam s prstom.
Plezalka Janja Garnbret je zlato po Tokiu osvojila tudi v Parizu. Olimpijska prvakinja v kombinaciji balvanskega in težavnostnega plezanja je tako še drugič premagala vso konkurenco, uspešno pa se je zoperstavila tudi težavam s prstom.
Pariz je obiskala Rose Voisk, ki je leta 1948 nastopala na olimpijskih igrah v Londonu. Rojena je bila v Mariboru, že več kot 50 let pa živi v New Yorku. Pri častitljivi starosti 94 let je prek Atlantika pripotovala v mesto, v katerem je nekoč živela. Govori o svoji mladosti, športni poti in življenju v Združenih državah Amerike, tudi o spremembi svojega imena, ob rojstvu je bila namreč Ruža Vojsk.
Pariz je obiskala Rose Voisk, ki je leta 1948 nastopala na olimpijskih igrah v Londonu. Rojena je bila v Mariboru, že več kot 50 let pa živi v New Yorku. Pri častitljivi starosti 94 let je prek Atlantika pripotovala v mesto, v katerem je nekoč živela. Govori o svoji mladosti, športni poti in življenju v Združenih državah Amerike, tudi o spremembi svojega imena, ob rojstvu je bila namreč Ruža Vojsk.
Olimpijski turnir je prinesel veliko dobrega, za nekatere je bila to zadnja priložnost, ne glede na vse pa pohvala vsakemu od soigralcev, je svoje misli Miha Zarabec po porazu s Španijo. Po tekmi za tretje mesto so spregovorili še Tilen Kodrin, Blaž Blagotinšek, Jure Dolenec in selektor Uroš Zorman.
Olimpijski turnir je prinesel veliko dobrega, za nekatere je bila to zadnja priložnost, ne glede na vse pa pohvala vsakemu od soigralcev, je svoje misli Miha Zarabec po porazu s Španijo. Po tekmi za tretje mesto so spregovorili še Tilen Kodrin, Blaž Blagotinšek, Jure Dolenec in selektor Uroš Zorman.
Statistični urad Republike Slovenije (SURS), glavni izvajalec in koordinator slovenske državne statistike, je tovarna verodostojnih podatkov. V prvi epizodi nanizanke o statističnem uradu, ki je bil ustanovljen 19. avgusta 1944, nam SURS predstavlja Zala Jakša iz oddelka za odnose z uporabniki.
Statistični urad Republike Slovenije (SURS), glavni izvajalec in koordinator slovenske državne statistike, je tovarna verodostojnih podatkov. V prvi epizodi nanizanke o statističnem uradu, ki je bil ustanovljen 19. avgusta 1944, nam SURS predstavlja Zala Jakša iz oddelka za odnose z uporabniki.
Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je v osemdesetih letih vodilo dvanajst generalnih direktoric in direktorjev, najdaljši staž pa je imel Tomaž Banovec, ki je statistični urad vodil 22 let. SURS je od ustanovitve leta 1944 do danes sedemkrat zamenjal svoj uradni naziv. Najdaljše in najbolj zapleteno ime je imel urad od leta 1951 do 1953, imenoval se je Republiški zavod za statistiko in evidenco pri Gospodarskem svetu Vlade Ljudske republike Slovenije.
Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je v osemdesetih letih vodilo dvanajst generalnih direktoric in direktorjev, najdaljši staž pa je imel Tomaž Banovec, ki je statistični urad vodil 22 let. SURS je od ustanovitve leta 1944 do danes sedemkrat zamenjal svoj uradni naziv. Najdaljše in najbolj zapleteno ime je imel urad od leta 1951 do 1953, imenoval se je Republiški zavod za statistiko in evidenco pri Gospodarskem svetu Vlade Ljudske republike Slovenije.
Zgornja Savinjska dolina, Solčavsko, Robanov kot, Logarska dolina, Matkov kot - vse to in še marsikaj sestavlja malce skrivnostno, dih jemajoče območje, kjer se vrstijo izjemne naravne danosti, bogata kulturna dediščina in starosvetno izročilo. In iz teh krajev, natančneje iz Robanovega kota, prihaja Jernej Slapnik, ki je svoj poklic in življenje posvetil ohranjanju bogatega izročila solčavskih prednikov. To namreč vključuje zelo bogat in širok nabor najrazličnejših ljudi, ki nastopajo v veselih in žalostih vlogah. Pogosto se zapletejo v nepredvidljive dogodivščine, kjer nastopajo nadnaravne dobre in zle sile. Več o solčavskem izročilu in Jerneju Slapniku, ki ga predaja mlajšim rodovom, izvemo v oddaji Razkošje v glavi.
Zgornja Savinjska dolina, Solčavsko, Robanov kot, Logarska dolina, Matkov kot - vse to in še marsikaj sestavlja malce skrivnostno, dih jemajoče območje, kjer se vrstijo izjemne naravne danosti, bogata kulturna dediščina in starosvetno izročilo. In iz teh krajev, natančneje iz Robanovega kota, prihaja Jernej Slapnik, ki je svoj poklic in življenje posvetil ohranjanju bogatega izročila solčavskih prednikov. To namreč vključuje zelo bogat in širok nabor najrazličnejših ljudi, ki nastopajo v veselih in žalostih vlogah. Pogosto se zapletejo v nepredvidljive dogodivščine, kjer nastopajo nadnaravne dobre in zle sile. Več o solčavskem izročilu in Jerneju Slapniku, ki ga predaja mlajšim rodovom, izvemo v oddaji Razkošje v glavi.
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Pred spektakularno prireditvijo Noč zmaga, poslovilni tekmi košarkarja Gorana Dragića, bomo v studijskem programu pripravili zanimive vsebine, pogovore z zvezdniki, ki bodo igrali na tekmi, utrinke Dragićeve kariere in še kaj. Studijski program bo v Stožicah povezoval Anže Bašelj.
Pred spektakularno prireditvijo Noč zmaga, poslovilni tekmi košarkarja Gorana Dragića, bomo v studijskem programu pripravili zanimive vsebine, pogovore z zvezdniki, ki bodo igrali na tekmi, utrinke Dragićeve kariere in še kaj. Studijski program bo v Stožicah povezoval Anže Bašelj.
Ali lahko človek, ki sedi za mizo v Ovalni pisarni, res premika gore v ameriški notranji in zunanji politiki ali pa je, nasprotno, zgolj klavrna lutka v rokah različnih lobijev ter zakulisnih interesnih skupin?
Ali lahko človek, ki sedi za mizo v Ovalni pisarni, res premika gore v ameriški notranji in zunanji politiki ali pa je, nasprotno, zgolj klavrna lutka v rokah različnih lobijev ter zakulisnih interesnih skupin?
Kljub temu da so prepiri o tem, kako visoke davke naj imamo, koliko neenakosti je dopustne v naših družbah ter kakšna mora biti vloga države v naših gospodarstvih, nenehno predmet naših političnih razprav, le malo poznamo mislece, ki so postavili temelje nekaterim od prevladujočih ekonomskih ideologij in oblikovali ključne miselne okvire, znotraj katerih sploh razmišljamo o tovrstnih vprašanjih. V tokratni Intelekti se bomo podali na začetek tega, kar v zadnjih desetletjih imenujemo »neoliberalizem« in se posvetili avstrijsko-britanskemu ekonomistu in političnemu mislecu Friedrichu Hayeku, ki je bil v preteklem stoletju eden glavnih zagovornikov prostih trgov, ekonomske neenakosti in skorajda popolnega umika države iz gospodarstva, njegova dela so izpričano brali pomembni konservativni politiki od Margaret Thatcher do Ronalda Reagana, še leta 2010 pa se je njegova znamenita uspešnica Pot v hlapčevstvo v nekem trenutku znašla na vrhu najbolj prodajanih knjig pri največjem spletnem prodajalcu. O tem, kakšna je bila Hayekova ne le ekonomska, ampak tudi družbena misel, kakšen vpliv je imela na svet, ki ga živimo in kako jo lahko ocenjujemo danes, se bomo točno 50 let po njegovem prejemu Nobelove nagrade za ekonomijo pogovarjali z dr. ekonomskih znanosti in znanosti s področja zgodovine Nevenom Borakom, ekonomistom dr. Anžetom Burgerjem s Katedre za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in dr. Aljošo Kravanjo z Oddelka za filozofijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Friedrich Hayek, Wikipedija (javna last)
Kljub temu da so prepiri o tem, kako visoke davke naj imamo, koliko neenakosti je dopustne v naših družbah ter kakšna mora biti vloga države v naših gospodarstvih, nenehno predmet naših političnih razprav, le malo poznamo mislece, ki so postavili temelje nekaterim od prevladujočih ekonomskih ideologij in oblikovali ključne miselne okvire, znotraj katerih sploh razmišljamo o tovrstnih vprašanjih. V tokratni Intelekti se bomo podali na začetek tega, kar v zadnjih desetletjih imenujemo »neoliberalizem« in se posvetili avstrijsko-britanskemu ekonomistu in političnemu mislecu Friedrichu Hayeku, ki je bil v preteklem stoletju eden glavnih zagovornikov prostih trgov, ekonomske neenakosti in skorajda popolnega umika države iz gospodarstva, njegova dela so izpričano brali pomembni konservativni politiki od Margaret Thatcher do Ronalda Reagana, še leta 2010 pa se je njegova znamenita uspešnica Pot v hlapčevstvo v nekem trenutku znašla na vrhu najbolj prodajanih knjig pri največjem spletnem prodajalcu. O tem, kakšna je bila Hayekova ne le ekonomska, ampak tudi družbena misel, kakšen vpliv je imela na svet, ki ga živimo in kako jo lahko ocenjujemo danes, se bomo točno 50 let po njegovem prejemu Nobelove nagrade za ekonomijo pogovarjali z dr. ekonomskih znanosti in znanosti s področja zgodovine Nevenom Borakom, ekonomistom dr. Anžetom Burgerjem s Katedre za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in dr. Aljošo Kravanjo z Oddelka za filozofijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Friedrich Hayek, Wikipedija (javna last)
Gost intervjuja, ki ga vodi dr. Jože Možina, je vrhunski zgodovinar mlajše generacije, ki se je že uveljavil v tujini. Študijska pot ga je vodila od Univerze v Mariboru in Ljubljani do Budimpešte in Firenc, kjer je doktoriral na prestižnem Evropskem univerzitetnem inštitutu. Dr. Ivešić zadnja leta zelo uspešno vodi Študijski center za narodno spravo, ki z odlično izobraženo ekipo zgodovinarjev pridobiva status osrednje ustanove za raziskovanje totalitarizmov 20. stoletja in druge svetovne vojne ter je obenem servis za državljane, ki se srečujejo s to tematiko. Zadnji knjižni rezultat te ustanove je pretresljiva znanstvena monografija Pragovi nasilja, ki jo je uredila dr. Pavlina Bobič. Ivešić je nase opozoril že z raziskavo o prvaku SLS-a v času napada na Kraljevino Jugoslavijo dr. Francu Kulovcu. S strokovno ekspertizo je na podlagi virov ovrgel novodobni mit, češ da sta dr. Kulovec in dr. Krek z obiskom odpravnika poslov slovaškega veleposlanika dan pred bombardiranjem Beograda potrdila kolaboracijo s Hitlerjevo Nemčijo. Na podlagi raziskovanja Ehrlichovih stražarjev se je izkazalo tudi, da smo Slovenci med redkimi narodi, ki pred vojno in med njo nismo imeli omembe vrednega političnega združevanja, ki bi sledilo idejam fašizma ali nacionalnega socializma. Drugo polje njegovega raziskovanja so članki Milovana Đilasa, kjer dr. Ivešić podrobno pojasni njegovo specifično, tudi disidentsko vlogo v takratni Jugoslaviji. Intervjuvanec je v mnogočem specialist za zgodovino Titove Jugoslavije. Zlasti je raziskoval uvajanje jugoslovanske nacionalnosti v nekdanjem režimu. V pogovoru podrobno pojasni vzpon in padec graditve jugoslovanskega naroda in posebej vlogo Edvarda Kardelja. Ta je v petdesetih letih prejšnjega stoletja menil, da se bodo jugoslovanski narodi stapljali v smer jugoslovanstva. Po poskusu atentata nanj pa je Kardelj, ki se je za nekaj časa umaknil v London, spremenil stališče. Socialistična Jugoslavija se je vrnila k t. i. nacionalnemu ključu, kar je bil v nekem smislu tudi uvod v razraščanje nacionalizma in razbitja države. Na vprašanje, zakaj je Jugoslavija propadla, je dr. Ivešić odgovoril, da zato, ker ni bila več sposobna poskrbeti za državljane in upravljanje države. V kontekstu nostalgije po nekdanji državi, ki jo še najdemo tudi v Sloveniji, gost pove, da je bila SFRJ po vseh kriterijih država visoke brezposelnosti in velikega deleža prebivalstva, ki je živel pod pragom revščine, da ne govorimo o sistematičnem kršenju človekovih pravic in svoboščin. Dr. Ivešić je v uglednih tujih revijah uspel objaviti več strokovnih člankov, nekateri so bili tudi nagrajeni. Vrhunski dosežek pa je letošnja izdaja njegovega razširjenega doktorskega dela pri ugledni britanski založbi Routledge. Knjiga z naslovom The Rise and Fall of Communist Yugoslavism, Soft Nation-Building in Yugoslavia sodi med vrhunske znanstvene dosežke na mednarodni ravni. Z njegovim prihodom na čelo Študijskega centra za narodno spravo se je ta ustanova močno okrepila, vsako leto organizira ali sodeluje na več mednarodnih simpozijih, izdaja od štiri do pet znanstvenih monografij na leto. Zadnji dosežek, ki ga je gost posebej poudaril, je monografija Pragovi nasilja, Dolenjska in Bela krajina 1941–1943, ki jo je uredila sodelavka SCNS-ja dr. Pavlina Bobič.
Gost intervjuja, ki ga vodi dr. Jože Možina, je vrhunski zgodovinar mlajše generacije, ki se je že uveljavil v tujini. Študijska pot ga je vodila od Univerze v Mariboru in Ljubljani do Budimpešte in Firenc, kjer je doktoriral na prestižnem Evropskem univerzitetnem inštitutu. Dr. Ivešić zadnja leta zelo uspešno vodi Študijski center za narodno spravo, ki z odlično izobraženo ekipo zgodovinarjev pridobiva status osrednje ustanove za raziskovanje totalitarizmov 20. stoletja in druge svetovne vojne ter je obenem servis za državljane, ki se srečujejo s to tematiko. Zadnji knjižni rezultat te ustanove je pretresljiva znanstvena monografija Pragovi nasilja, ki jo je uredila dr. Pavlina Bobič. Ivešić je nase opozoril že z raziskavo o prvaku SLS-a v času napada na Kraljevino Jugoslavijo dr. Francu Kulovcu. S strokovno ekspertizo je na podlagi virov ovrgel novodobni mit, češ da sta dr. Kulovec in dr. Krek z obiskom odpravnika poslov slovaškega veleposlanika dan pred bombardiranjem Beograda potrdila kolaboracijo s Hitlerjevo Nemčijo. Na podlagi raziskovanja Ehrlichovih stražarjev se je izkazalo tudi, da smo Slovenci med redkimi narodi, ki pred vojno in med njo nismo imeli omembe vrednega političnega združevanja, ki bi sledilo idejam fašizma ali nacionalnega socializma. Drugo polje njegovega raziskovanja so članki Milovana Đilasa, kjer dr. Ivešić podrobno pojasni njegovo specifično, tudi disidentsko vlogo v takratni Jugoslaviji. Intervjuvanec je v mnogočem specialist za zgodovino Titove Jugoslavije. Zlasti je raziskoval uvajanje jugoslovanske nacionalnosti v nekdanjem režimu. V pogovoru podrobno pojasni vzpon in padec graditve jugoslovanskega naroda in posebej vlogo Edvarda Kardelja. Ta je v petdesetih letih prejšnjega stoletja menil, da se bodo jugoslovanski narodi stapljali v smer jugoslovanstva. Po poskusu atentata nanj pa je Kardelj, ki se je za nekaj časa umaknil v London, spremenil stališče. Socialistična Jugoslavija se je vrnila k t. i. nacionalnemu ključu, kar je bil v nekem smislu tudi uvod v razraščanje nacionalizma in razbitja države. Na vprašanje, zakaj je Jugoslavija propadla, je dr. Ivešić odgovoril, da zato, ker ni bila več sposobna poskrbeti za državljane in upravljanje države. V kontekstu nostalgije po nekdanji državi, ki jo še najdemo tudi v Sloveniji, gost pove, da je bila SFRJ po vseh kriterijih država visoke brezposelnosti in velikega deleža prebivalstva, ki je živel pod pragom revščine, da ne govorimo o sistematičnem kršenju človekovih pravic in svoboščin. Dr. Ivešić je v uglednih tujih revijah uspel objaviti več strokovnih člankov, nekateri so bili tudi nagrajeni. Vrhunski dosežek pa je letošnja izdaja njegovega razširjenega doktorskega dela pri ugledni britanski založbi Routledge. Knjiga z naslovom The Rise and Fall of Communist Yugoslavism, Soft Nation-Building in Yugoslavia sodi med vrhunske znanstvene dosežke na mednarodni ravni. Z njegovim prihodom na čelo Študijskega centra za narodno spravo se je ta ustanova močno okrepila, vsako leto organizira ali sodeluje na več mednarodnih simpozijih, izdaja od štiri do pet znanstvenih monografij na leto. Zadnji dosežek, ki ga je gost posebej poudaril, je monografija Pragovi nasilja, Dolenjska in Bela krajina 1941–1943, ki jo je uredila sodelavka SCNS-ja dr. Pavlina Bobič.
Recesija prihaja ali vendarle ne? Podatki iz gospodarstva si nasprotujejo. Medtem ko nekatera podjetja zaradi zmanjšanja naročil napovedujejo odpuščanja, druga dobesedno cvetijo. Ločuje jih različna stopnja dodane vrednosti oziroma različna konkurenčnost. Kako jo izboljšati, da se v Sloveniji ne zbudimo v gospodarstvu dveh hitrosti? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bojan Ivanc, Gospodarska zbornica Slovenije; Jani Jurkovšek, glavni direktor Štore Steel; Marko Jaklič, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Maja Derčar, dopisnica RTV iz Nemčije.
Recesija prihaja ali vendarle ne? Podatki iz gospodarstva si nasprotujejo. Medtem ko nekatera podjetja zaradi zmanjšanja naročil napovedujejo odpuščanja, druga dobesedno cvetijo. Ločuje jih različna stopnja dodane vrednosti oziroma različna konkurenčnost. Kako jo izboljšati, da se v Sloveniji ne zbudimo v gospodarstvu dveh hitrosti? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bojan Ivanc, Gospodarska zbornica Slovenije; Jani Jurkovšek, glavni direktor Štore Steel; Marko Jaklič, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Maja Derčar, dopisnica RTV iz Nemčije.
Rok, Jure, Luka in Martin Jezeršek so solastniki družinskega podjetja, navdušeni jadralci in kolesarji ter ljubitelji dobre hrane. Ponosni so, da so razvili posel, ki sta jim ga predala starša in še bolj, da kljub zahtevnemu delu najdejo čas za druženje in da so kot bratje zelo povezani. Redko se v medijih pojavljajo vsi skupaj, Anja Hlača Ferjančič pa jih je ujela v Parizu.
Rok, Jure, Luka in Martin Jezeršek so solastniki družinskega podjetja, navdušeni jadralci in kolesarji ter ljubitelji dobre hrane. Ponosni so, da so razvili posel, ki sta jim ga predala starša in še bolj, da kljub zahtevnemu delu najdejo čas za druženje in da so kot bratje zelo povezani. Redko se v medijih pojavljajo vsi skupaj, Anja Hlača Ferjančič pa jih je ujela v Parizu.
Slavko Gaber je bil šolski minister z najdaljšim, skoraj 10-letnim stažem. V njegovem obdobju smo dobili devetletko, šolski tolar, sekularno šolo. Še vedno je aktiven kot profesor na pedagoški fakulteti, s konkretnimi predlogi sodeluje pri partnerstvu za pravičen in kakovosten vzgojno-izobraževalni sistem. Kakšna je današnja šola, zakaj vlada pomanjkanje učiteljev, katere spremembe so nujne? "Razmere so težje kot v zdravstvu, moramo se zavedati, da v šolah ni čakalnih vrst, otroci so v razredu vsak dan, potrebujejo učitelja," pravi Gaber. Za vstop v vlado ga je pred tremi desetletji prepričal Janez Drnovšek, prepričan je, da v politiko ne smeš zaradi selfijev ali ker se ti potuje. Kako vidi sedanjega premierja Goloba? Tudi o časovni banki, izmenjavi zelenjave, poletnih pohodih s sinom in Kosovelu v kabinetu.
Slavko Gaber je bil šolski minister z najdaljšim, skoraj 10-letnim stažem. V njegovem obdobju smo dobili devetletko, šolski tolar, sekularno šolo. Še vedno je aktiven kot profesor na pedagoški fakulteti, s konkretnimi predlogi sodeluje pri partnerstvu za pravičen in kakovosten vzgojno-izobraževalni sistem. Kakšna je današnja šola, zakaj vlada pomanjkanje učiteljev, katere spremembe so nujne? "Razmere so težje kot v zdravstvu, moramo se zavedati, da v šolah ni čakalnih vrst, otroci so v razredu vsak dan, potrebujejo učitelja," pravi Gaber. Za vstop v vlado ga je pred tremi desetletji prepričal Janez Drnovšek, prepričan je, da v politiko ne smeš zaradi selfijev ali ker se ti potuje. Kako vidi sedanjega premierja Goloba? Tudi o časovni banki, izmenjavi zelenjave, poletnih pohodih s sinom in Kosovelu v kabinetu.
Nekateri politiki in stranke v jesen stopajo z nizko javnomnenjsko podporo, skrb jim povzročata še visoko uvrščena na lestvicah priljubljenosti Vladimir Prebilič in Anže Logar, ki se po naslednjih volitvah vidita v vladi. Za katere obljubljene reforme je dobro leto in pol pred volitvami še čas in za katere prepozno? Bo koalicija potegnila kratko tudi pri napovedanih davčnih spremembah?
Nekateri politiki in stranke v jesen stopajo z nizko javnomnenjsko podporo, skrb jim povzročata še visoko uvrščena na lestvicah priljubljenosti Vladimir Prebilič in Anže Logar, ki se po naslednjih volitvah vidita v vladi. Za katere obljubljene reforme je dobro leto in pol pred volitvami še čas in za katere prepozno? Bo koalicija potegnila kratko tudi pri napovedanih davčnih spremembah?
Nina Jelen se opiše najprej kot mamo in ženo, nato kot učiteljico, ljubiteljico Harryja Potterja in vseh čarovnij, Vikingov in dobrih koncertov. Da bo učiteljica, kar nekaj časa ni bila popolnoma prepričana, a ko je prvič stopila za kateder, je vedela, da je to njeno poslanstvo. Kakšna je vloga učitelja v današnjih časih, kašen je pomen digitalnega opismenjevanja otrok, kje vidi prednosti in pomanjkljivosti našega šolskega sistema in s kakšnimi občutki gleda v novo šolsko leto – o vsem tem se je z Nino Jelen v tokratni oddaji Razkošje v glavi pogovarjala Tadeja Bizilj.
Nina Jelen se opiše najprej kot mamo in ženo, nato kot učiteljico, ljubiteljico Harryja Potterja in vseh čarovnij, Vikingov in dobrih koncertov. Da bo učiteljica, kar nekaj časa ni bila popolnoma prepričana, a ko je prvič stopila za kateder, je vedela, da je to njeno poslanstvo. Kakšna je vloga učitelja v današnjih časih, kašen je pomen digitalnega opismenjevanja otrok, kje vidi prednosti in pomanjkljivosti našega šolskega sistema in s kakšnimi občutki gleda v novo šolsko leto – o vsem tem se je z Nino Jelen v tokratni oddaji Razkošje v glavi pogovarjala Tadeja Bizilj.
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Kako je videti življenje pilota, ki je uspel na eni najprestižnejših vojaških akademij na svetu? Matija Zupančič je svojo pot začel kot strojnik, a ga je ljubezen do letenja popeljala na ameriško vojaško akademijo v Colorado Springsu. Danes ni le pilot helikopterja Slovenske vojske, ampak tudi reševalec. Pomagal je pri helikopterskem gašenju požara na Krasu leta 2022, koordiniral zračne operacije med lanskimi katastrofalnimi poplavami, rešuje pa tudi ponesrečence v gorah, tudi v izredno težkih razmerah, ko mora helikopterska posadka pokazati vse izkušnje in pogum. Kako se spopada z letenjem v ekstremnih razmerah, kako so ga izkušnje na akademiji oblikovale poklicno in zasebno ter kako se med helikopterskimi operacijami sooča z moralnimi vprašanji? Vse to izveste v pogovoru z nadporočnikom Matijo Zupančičem.
Kako je videti življenje pilota, ki je uspel na eni najprestižnejših vojaških akademij na svetu? Matija Zupančič je svojo pot začel kot strojnik, a ga je ljubezen do letenja popeljala na ameriško vojaško akademijo v Colorado Springsu. Danes ni le pilot helikopterja Slovenske vojske, ampak tudi reševalec. Pomagal je pri helikopterskem gašenju požara na Krasu leta 2022, koordiniral zračne operacije med lanskimi katastrofalnimi poplavami, rešuje pa tudi ponesrečence v gorah, tudi v izredno težkih razmerah, ko mora helikopterska posadka pokazati vse izkušnje in pogum. Kako se spopada z letenjem v ekstremnih razmerah, kako so ga izkušnje na akademiji oblikovale poklicno in zasebno ter kako se med helikopterskimi operacijami sooča z moralnimi vprašanji? Vse to izveste v pogovoru z nadporočnikom Matijo Zupančičem.
Od kod prihajajo občutki krivde, odtujenosti, jalovosti in nesmisla, ki tako temeljito prežemajo romane in kratke zgodbe Franza Kafke, da je njegov priimek navsezadnje postal nekakšen sinonim za moderno dojemanje sveta?
Od kod prihajajo občutki krivde, odtujenosti, jalovosti in nesmisla, ki tako temeljito prežemajo romane in kratke zgodbe Franza Kafke, da je njegov priimek navsezadnje postal nekakšen sinonim za moderno dojemanje sveta?
O zelo spreminjajočem se položaju Katoliške cerkve v Jugoslaviji - od prvih povojnih let, ko so v šolah še poučevali verouk, pa do represije in prepovedi cele vrste dejavnosti ter kasnejše presenetljive zunanjepolitične otoplitve med Vatikanom in Beogradom, ki je spodbudila tudi iskanje kompromisa znotraj države
O zelo spreminjajočem se položaju Katoliške cerkve v Jugoslaviji - od prvih povojnih let, ko so v šolah še poučevali verouk, pa do represije in prepovedi cele vrste dejavnosti ter kasnejše presenetljive zunanjepolitične otoplitve med Vatikanom in Beogradom, ki je spodbudila tudi iskanje kompromisa znotraj države
To je moja muska se je preselila v Maribor na dogodek Red Bull Flugtag. Ta je gostil neustrašne pilote, ki so izpolnili svoje sanje o letenju in pristali v Dravi. Med sodniki je bila tudi dvakratna olimpijska prvakinja Janja Garnbret, ki je z nami delila svoj glasbeni okus in nam zaupala, katera skladba ji je na letošnjih olimpijskih igrah pomagala do vrha.
To je moja muska se je preselila v Maribor na dogodek Red Bull Flugtag. Ta je gostil neustrašne pilote, ki so izpolnili svoje sanje o letenju in pristali v Dravi. Med sodniki je bila tudi dvakratna olimpijska prvakinja Janja Garnbret, ki je z nami delila svoj glasbeni okus in nam zaupala, katera skladba ji je na letošnjih olimpijskih igrah pomagala do vrha.
Urška in Jaša sta bila letos prvič v vlogi vzgojiteljev- spremljevalcev otrok na humanitarnem letovanju Zveze Anita Ogulin in ZPM. In čeprav sta sama odraščala v pomanjkanju, Urška je kot otrok prvič videla morje šele takrat, ko jo je na letovanje peljala humanitarna organizacija, Jaša pa je bil vrsto let deležen brezplačne učne pomoči, sta bila zelo pretresena nad stiskami otrok, s katerimi sta se srečevala. Otroci se niso mogli načuditi, da je hrane dovolj in nikakor se niso mogli zasititi objemov, katerih nekateri med njimi doma niso nikoli deležni.
Urška in Jaša sta bila letos prvič v vlogi vzgojiteljev- spremljevalcev otrok na humanitarnem letovanju Zveze Anita Ogulin in ZPM. In čeprav sta sama odraščala v pomanjkanju, Urška je kot otrok prvič videla morje šele takrat, ko jo je na letovanje peljala humanitarna organizacija, Jaša pa je bil vrsto let deležen brezplačne učne pomoči, sta bila zelo pretresena nad stiskami otrok, s katerimi sta se srečevala. Otroci se niso mogli načuditi, da je hrane dovolj in nikakor se niso mogli zasititi objemov, katerih nekateri med njimi doma niso nikoli deležni.
Polnozrnati, rženi, beli, koruzni, z drožmi – vrste kruha, ki jih v Sloveniji radi jemo. Našo »ljubezen« do kruha izražajo številni reki in pregovori. Med njimi so tudi naslednji štirje: Kruha ne naredi moka ampak roka … in … Ljubezen brez poljubov je kot kruh brez soli … priljubljena sta še: Iz te moke ne bo kruha … in … Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga. Povedne so tudi številke. Po podatkih iz leta 2018 vsak prebivalec Slovenije samo doma vsako leto poje skoraj 27 kilogramov kruha. Zato smo se za oddajo Pod pokrovko vprašali, ali je kruh zdrav ali ne. Ali kruh redi ali ne? K poslušanju vas vabita magistrica dietetike Tanja Črešnovar s primorske Fakultete za vede o zdravju in radijska kolega Kaja Čelan ter Iztok Konc.
Polnozrnati, rženi, beli, koruzni, z drožmi – vrste kruha, ki jih v Sloveniji radi jemo. Našo »ljubezen« do kruha izražajo številni reki in pregovori. Med njimi so tudi naslednji štirje: Kruha ne naredi moka ampak roka … in … Ljubezen brez poljubov je kot kruh brez soli … priljubljena sta še: Iz te moke ne bo kruha … in … Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga. Povedne so tudi številke. Po podatkih iz leta 2018 vsak prebivalec Slovenije samo doma vsako leto poje skoraj 27 kilogramov kruha. Zato smo se za oddajo Pod pokrovko vprašali, ali je kruh zdrav ali ne. Ali kruh redi ali ne? K poslušanju vas vabita magistrica dietetike Tanja Črešnovar s primorske Fakultete za vede o zdravju in radijska kolega Kaja Čelan ter Iztok Konc.
Se bo izjemno slovensko nogometno poletje konec avgusta končalo ali nadaljevalo? Dva slovenska kluba v isti sezoni še nista igrala v skupinskem delu evropskih tekmovanj, letos pa lahko to uspem trem.
Se bo izjemno slovensko nogometno poletje konec avgusta končalo ali nadaljevalo? Dva slovenska kluba v isti sezoni še nista igrala v skupinskem delu evropskih tekmovanj, letos pa lahko to uspem trem.
Miha Guštin - Gušti letos praznuje 40 let glasbene kariere in ob tej priložnosti smo mu dali nalogo, da izbere tiste skladbe, ki so najbolj zaznamovale njegovo glasbeno pot. In življenje. Ker eno brez drugega ne gre. Črn tulipan, Led s severa, Vedno zame, Modro sonce, Mali svet (Naša mala klinika) … to je le nekaj naslovov, ki jih pozna vsak. Prav vse skladbe nosijo izjemne zgodbe, ki jih še nikoli niste slišali.
Miha Guštin - Gušti letos praznuje 40 let glasbene kariere in ob tej priložnosti smo mu dali nalogo, da izbere tiste skladbe, ki so najbolj zaznamovale njegovo glasbeno pot. In življenje. Ker eno brez drugega ne gre. Črn tulipan, Led s severa, Vedno zame, Modro sonce, Mali svet (Naša mala klinika) … to je le nekaj naslovov, ki jih pozna vsak. Prav vse skladbe nosijo izjemne zgodbe, ki jih še nikoli niste slišali.