Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letos mineva 77 let od uveljavitve pariške mirovne pogodbe, s katero se je večina Primorcev pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Tudi o vrnitvi Primorske matični domovini se je Mateja Grebenjak v Domu upokojencev Gradišče pogovarjala z 91-letno Frido Godnič, doma iz Kostanjevice na Krasu.
V redni tedenski oddaji, namenjeni kmetijstvu in podeželju, smo se tokrat ustavili pri mladih v tej panogi. Tudi zanje časi niso rožnati in med drugim smo jih vprašali, kaj jih trenutno najbolj skrbi. Jesen je čas za obiranje darov narave, o letošnjem pridelku koruze in paradižnika smo govorili v tej oddaji, zaokrožili pa smo jo z iztekajočim se razpisom za namakalne sisteme, namenjene več uporabnikom.
Zastopanost žensk v politiki in gospodarstvu je ključen pokazatelj napredka na področju enakopravnosti spolov, saj odraža stopnjo vključevanja žensk v ključne odločevalske procese. Kljub napredku na mnogih področjih so ženske še vedno premalo zastopane na vodilnih mestih. Evropski parlament si nenehno prizadeva za enakopravnost spolov, a so ženske v politiki in v javnem življenju na lokalni, državni in evropski ravni še zmeraj manj zastopane od moških. Junija 2024 so Evropejci izvolili 720 evropskih poslancev, med katerimi je 385 % žensk. Podobno kot v politiki tudi v gospodarstvu ženske težje prodrejo na najvišje položaje. Kvote so torej le začasni mehanizem, ki pomaga hitreje preseči zgodovinske neenakosti. Kljub pozitivnim učinkom pa nasprotniki kvot trdijo, da te omejujejo svobodno izbiro in povzročajo favoriziranje žensk zgolj na podlagi spola, ne pa sposobnosti. Dolgoročni cilj pa mora biti ustvarjanje takšnega okolja, kjer bo zastopanost žensk naravno enakovredna, brez potrebe po dodatnih ukrepih. Kako ocenjujete trenutni položaj žensk v Sloveniji in ali so ženske kvote v politiki in gospodarstvu učinkovito orodje za povečanje enakopravnosti, smo vas spraševali v tokratni anketi.
Današnja zgodba rubrike None in nonoti prihaja iz Doma upokojencev Gradišče. Mateja Grebenjak se je pogovarjala s 84-letnim Albinom Tavčarjem iz Dutovelj. Gospod je delal kot krojač. Slišali bomo tudi, kako gleda na današnje modne trende.
V oddaji Od setve do žetve smo se posvetili namakanju, ki je eno osrednih razvojnih vprašanj v kmetijstvu pri nas. Z dvema odstotkoma namakalnih kmetijskih površin smo na repu držav Evropske unije. Kmetijsko ministrstvo pa ima dovolj denarja za sofinanciranje namakalnih sistemov do konca leta 2027. Pogovarjali smo se tudi z Marjanom Roblekom in Ivanom Lenartom, ki sta med letošnjimi prejemniki priznanja Zadružne zveze Slovenije za trajen prispevek k razvoju zadružništva. Čez približno mesec dni bodo volitve v organe Kmetijsko gozdarske zbornice, v zvezi s tem smo izpostavili nekaj pomembnih datumov.
Vročinski valovi in podnebne spremembe močno vplivajo na naš vsakdan. V Italiji, kjer učenci in učitelji uživajo tri mesece dolge poletne počitnice, nekateri sindikati in združenja učiteljev spričo podnebnih sprememb in poletne vročine, ki v zadnjem času zaznamuje poletne mesece, zahtevajo spremembo šolskega koledarja. Pri tem pozivajo k podaljšanju poletnih počitnic v oktober. Na drugi strani pa številna združenja staršev opozarjajo, da je že trimesečno zaprtje šol od začetka junija do začetka septembra predolgo, tudi zato, ker so Italijani po dolžini šolskih poletnih počitnic v Evropi na samem vrhu. Skupno trajanje počitnic v sklopu enega šolskega leta se prav tako razlikuje, v večini držav znaša med 100 in 120 dnevi na leto. Slovenija se s 95 dnevi nahaja pod spodnjim pragom tega povprečja. Pri nas pobude o podaljšanju poletnih počitnic še ni, smo pa vseeno želeli izvedeti, kaj o tej temi menite vi! Ali bi bilo smiselno podaljšati poletne počitnice in ali imajo naši učenci in učenke preveč počitnic?
Če se je šolski sistem in razumevanje šole iz generacije v generacijo spreminjalo, pa je pri vseh ostalo nespremenjeno eno – lepi in nepozabni spomini na šolske dni. Znani Primorci nam pripovedujejo anekdote iz časov, ko so obiskovali osnovno šolo.
Če se je šolski sistem in razumevanje šole iz generacije v generacijo spreminjalo, pa je pri vseh ostalo nespremenjeno eno – lepi in nepozabni spomini na šolske dni. Znani Primorci nam pripovedujejo anekdote iz časov, ko so obiskovali osnovno šolo.
Med rednimi tekmovalci radijskega kviza je tudi poslušalec Boris. Poznamo ga po tem, da nas vedno pokliče iz postelje, takoj, ko se prebudi, pravzaprav. To nam med pogovorom tudi sam prizna. A očitno je takrat Boris najbolj zbran. V tokratnem kvizu mu je skoraj dvakrat zdrsnilo, a je na koncu odnesel celo kožo. Osrednjo nagrado, pravzaprav. Bi jo tudi vi? 1. Izraz »pasji dnevi« ni povezan s psi, ampak z ozvezdjem, saj so se za stare Grke in Rimljane vroči poletni dnevi pričeli, ko je skupaj s soncem pričela vzhajati tudi pasja zvezda ali Sirij. DA / NE 2. Čudovita zimzelena skladba »Poletna noč« izpod peresa Elze Budau, ki jo je zapela Marjana Deržaj, poje takole: »Poletna noč bila je najin dom / vse stene iz dreves za strop peró. DA / NE 3. Preden smo prevzeli latinsko poimenovanje mesecev, sta se julij in avgust imenovala mali srpan in veliki srpan. DA / NE 4. Prve moderne poletne olimpijske igre so bile leta 1896 v Atenah. Sto let kasneje, torej leta 1996, pa so potekale v Barceloni. DA / NE 5. Tudi komarji so del poletja. Te leteče, žvižgajoče in pikajoče nadloge so na Zemlji prisotne že več kot 100 milijonov let. DA / NE
Če se je šolski sistem in razumevanje šole iz generacije v generacijo spreminjalo, pa je pri vseh ostalo nespremenjeno eno – lepi in nepozabni spomini na šolske dni. Znani Primorci nam pripovedujejo anekdote iz časov, ko so obiskovali osnovno in srednjo šolo.
Selišče je naselje ob reki Soči, ko se iz Tolmina po levem bregu Soče peljemo proti Kobaridu. To je kraj, kjer je odraščala gospa Stanislava Pešič. Mateja Grebenjak jo je obiskala v Domu upokojencev Gradišče. Gospa je pri 83. letih še vedno željna novega znanja in zelo radovedna.
Letos se je vsaj dva tedna prej kot običajno začela trgatev v slovenski Istri, Vipavski dolini, Brdih in tudi na Krasu. Tako po oceni svetovalne službe kot samih vinogradnikov se obeta kakovostno dober letnik, količinsko pa vsaj za četrtino ali tretjino manjši pridelek od večletnega povprečja. Stroka pa opozarja na precejšnje krčenje in preskromno obnovo vinogradov v vseh treh slovenskih vinorodnih okoliših. Namesto potrebnih 470 hektarjev na leto je obnova površin z vinsko trto nekje na polovici. V oddajo se seznanimo s posledicami suše na Primorskem in izvemo kako namakalni sistem Vogršček po več letih težav končno in na veliko zadovoljstvo kmetov deluje nemoteno. Pozanimali smo se tudi, kako je s sanacijo pogorelih gozdnih površin na Krasu.
