Pojdi na vsebino

Estetika: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: ckb:جوانیناسی
slog, pp
(41 vmesnih redakcij 22 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Estetika''' ({{Jezik-grc|αἰσθητικός|aistetikós|čuten, zaznaven}}) je [[filozofija|filozofska]] disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem [[lepota|lepega]] in z vrednotenjem sodb (meril okusa), ki se izjavljajo o lepem. V ožjem pomenu je '''estetika''' filozofija [[umetnost|umetnosti]] ter kritika umetnosti in umetniškega ustvarjanja.
'''Estetika''' je [[filozofija|filozofski]] [[nauk]] o lepem nasploh in posebej v [[umetnost]]i.


'''Estetika''' (iz [[Grščina|grške]] besede {{jezik-el2|αἰσθητικός}}: aistetikós - ''čuten'') je veja [[filozofija|filozofije]], ki se ukvarja z [[naravo lepote]]. Besedo je prvi uporabil nemški filozof in ustanovitelj študij estetike [[Alexander Gottlieb Baumgarten]] v [[18. stoletje|18. stoletju]]. Nanaša se na samostalnik, ki pomeni »''ta, ki appelira na čute''«, je vse kar poživlja ali povzdigne posameznika. [[Predmet estetike]] je lahko oblika dela in tudi vsebina.
Filozofi in ostali učenjaki so že tisočletja razmišljali o lepem kot splošnem in o lepem v stvareh ([[Platon]], [[Aristotel]]). Besedo je kot prvi uporabil nemški filozof [[Alexander Gottlieb Baumgarten]], ki je tudi začetnik proučevanja estetike v 18. stoletju. Nanaša se na to, »''kar'' ''apelira na čute''« in je vse kar poživlja ali povzdigne posameznika. Predmet estetike je lahko oblika dela in tudi vsebina. Baumgarten si je estetiko zamislil kot vedo o čutnemu spoznanju. [[Kant]] še ohranja ta pomen posredovanja čutno danega ([[Transcedentnost|transcedentalna]] estetika). S tega vidika predstavlja prelom [[Hegel]], ki estetiko poveže s človekovim duhovnim ustvarjanjem.


Danes se v estetiki poudarja njen uporaben vidik v vsakdanjem življenju, ki se nanaša na preudarjeno spreminjanje bivalnega okolja in doseganje boljše kvalitete življenja.
== Navedki ==
[[Karol Józef Wojtyła]]: »''Estetika je mati [[etika|etike]]''«.


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==
Vrstica 15: Vrstica 14:


== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|estetika|Estetika}}
{{Wikislovar|estetika|Estetika}}{{philo-stub}}


{{filozofske_panoge}}
{{filozofske_panoge}}

{{philo-stub}}


[[Kategorija:Področja filozofije]]
[[Kategorija:Področja filozofije]]
[[Kategorija:Estetika| ]]
[[Kategorija:Estetika|*]]
{{normativna kontrola}}

[[ar:علم الجمال]]
[[az:Estetika]]
[[bg:Естетика]]
[[bn:সৌন্দর্যতত্ত্ব]]
[[bs:Estetika]]
[[ca:Estètica]]
[[ckb:جوانیناسی]]
[[cs:Estetika]]
[[da:Æstetik]]
[[de:Ästhetik]]
[[el:Αισθητική]]
[[en:Aesthetics]]
[[eo:Estetiko]]
[[es:Estética]]
[[et:Esteetika]]
[[fa:زیبایی‌شناسی]]
[[fi:Estetiikka]]
[[fiu-vro:Esteetiga]]
[[fr:Esthétique]]
[[gan:美學]]
[[gl:Estética]]
[[he:אסתטיקה]]
[[hi:सौन्दर्यशास्त्र]]
[[hr:Estetika]]
[[hu:Esztétika]]
[[ia:Esthetica]]
[[id:Estetika]]
[[io:Estetiko]]
[[is:Fagurfræði]]
[[it:Estetica]]
[[ja:美学]]
[[jbo:mleske]]
[[kn:ಸೌಂದರ್ಯಶಾಸ್ತ್ರ]]
[[ko:미학]]
[[ky:Эстетика]]
[[la:Aesthetica]]
[[lt:Estetika]]
[[lv:Estētika]]
[[mk:Естетика]]
[[ml:സൗന്ദര്യശാസ്ത്രം]]
[[mr:सौंदर्यशास्त्र]]
[[ms:Estetik]]
[[new:सौन्दर्य दर्शन]]
[[nl:Esthetica]]
[[no:Estetikk]]
[[pl:Estetyka]]
[[pt:Estética]]
[[ro:Estetică]]
[[ru:Эстетика]]
[[sah:Эстетика]]
[[scn:Estètica]]
[[sh:Estetika]]
[[simple:Aesthetics]]
[[sk:Estetika]]
[[sq:Estetika]]
[[sr:Естетика]]
[[sv:Estetik]]
[[ta:அழகியல்]]
[[th:สุนทรียศาสตร์]]
[[tl:Estetika]]
[[tr:Estetik]]
[[uk:Естетика]]
[[ur:جمالیات]]
[[uz:Estetika]]
[[vi:Mỹ học]]
[[yi:עסטעטיק]]
[[zh:美学]]
[[zh-min-nan:Bí-ha̍k]]

Redakcija: 18:40, 6. december 2022

Estetika (starogrško αἰσθητικός, latinizirano: aistetikós, dob.'čuten, zaznaven') je filozofska disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem lepega in z vrednotenjem sodb (meril okusa), ki se izjavljajo o lepem. V ožjem pomenu je estetika filozofija umetnosti ter kritika umetnosti in umetniškega ustvarjanja.

Filozofi in ostali učenjaki so že tisočletja razmišljali o lepem kot splošnem in o lepem v stvareh (Platon, Aristotel). Besedo je kot prvi uporabil nemški filozof Alexander Gottlieb Baumgarten, ki je tudi začetnik proučevanja estetike v 18. stoletju. Nanaša se na to, »kar apelira na čute« in je vse kar poživlja ali povzdigne posameznika. Predmet estetike je lahko oblika dela in tudi vsebina. Baumgarten si je estetiko zamislil kot vedo o čutnemu spoznanju. Kant še ohranja ta pomen posredovanja čutno danega (transcedentalna estetika). S tega vidika predstavlja prelom Hegel, ki estetiko poveže s človekovim duhovnim ustvarjanjem.

Danes se v estetiki poudarja njen uporaben vidik v vsakdanjem življenju, ki se nanaša na preudarjeno spreminjanje bivalnega okolja in doseganje boljše kvalitete življenja.

Glej tudi

Viri

Zunanje povezave