Bosansko-hercegovski ministri iz entitete Republike Srbske pa so sinoči zaradi podpore resoluciji kaznovali državljane Slovenije, Poljske in Romunije ter jim onemogočili glasovanje na evropskih volitvah na predstavništvih teh držav.

Resolucijo je v Generalni skupščini podprlo 84 držav, 19 jih je nasprotovalo, kar 68 pa se jih je vzdržalo. Soglasne podpore ni bilo, saj se z oceno genocida ali pa s politizacijo, ki bi jo resolucija prinesla, niso strinjali vsi.

"Že od leta 1996 se v skupinah borimo, da resnica pride v javnost, da kaznujejo zločince in da najdemo pogrešane, ki so jih odpeljali neznano kam," je v odzivu na sprejetje resolucije v Generalni skupščini Združenih narodov dejala Kada Hotić, predstavnica Združenja mater enklav Srebrenica in Žepa.

Za preživele in svojce žrtev genocida je to priznanje zločina nad zločini ter odgovornosti mednarodne skupnosti, ki leta 1995 civilnega prebivalstva ni zaščitila pred pokolom srbskih sil pod poveljstvom Ratka Mladića. Za srbski politični vrh je to velika nepravičnost in neuspeh srbskega lobiranja pod okriljem Rusije proti sprejetju resolucije, pojasnjuje dopisnik RTV-ja iz ZDA Andrej Stopar, ki je sprejemanje resolucije spremljal v palači Združenih narodov.

Srebrenica je z genocidom postala simbol človeškega zla in neučinkovitosti modrih čelad pri zaščiti civilistov. Aprila 1993, dve leti pred izvedenim genocidom, so Združeni narodi Srebrenico razglasili za varovano območje, zato se je tja zateklo več kot 30.000 Bošnjakov. V samo petih dneh so srbske sile tako rekoč pred očmi maloštevilnih pripadnikov nizozemskih mirovnih enot zajele in ubile 8372 večinoma muslimanskih mož in dečkov. Posmrtne ostanke številnih izmed njih po okoliških gozdovih še danes iščejo, po Bosni in Hercegovini še danes odkrivajo neodkrite skupinske grobnice.

A noben zločin iz vojne v Bosni in Hercegovini ni tako politično zlorabljan in zanikovan kakor genocid v Srebrenici. Odzivi političnega vrha v Srbiji in Republiki Srbski ter dramatična predstava srbskega predsednika Aleksandra Vučića – ogrnjen v srbsko zastavo živčno grize blago – med zasedanjem Generalne skupščine 23. maja zato niso veliko presenečenje.

Kot poroča naš dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin, je razprava v Generalni skupščini zasenčila tudi končnico predvolilne kampanje pred lokalnimi volitvami v Srbiji: "Vučić se predstavlja kot branitelj srbstva, porok varnosti. Vladajoči politiki v Srbiji so vse, ki mislijo drugače – podobno kot v primeru neodvisnosti Kosova – označili za izdajalce, tuje plačance. Veliko je igranja na čustva in obtožb na račun Zahoda." Ta petek bo organiziran še vsesrbski shod.

Oblasti v Republiki Srbski z Miloradom Dodikom na čelu, sicer kmetom na geopolitični srbsko-ruski šahovnici, so takoj po sprejetju resolucije odšle v Srebrenico ter preimenovale glavno ulico in trg. Zanimivo je, da je Iniciativa mladih iz Srebrenice predlagala preimenovanje ulic v kraju v Ulico strpnosti, Ulico prihodnosti, Ulico otrok Srebrenice, prijateljev Srebrenice, gradnje miru, Ulico mladosti ipd.

Gost tokratnega Globusa dr. Jasmin Medić z Inštituta za zgodovino Univerze v Sarajevu meni, da politika Republike Srbske s temi odločitvami Bošnjakom sporoča, da zanje tu ni prostora. Dr. Medić je Sloveniji hvaležen za podporo v Generalni skupščini, po njegovem mnenju je za preživele vojnih zločinov, kar je tudi sam, pomembnejša podpora demokratičnih držav, kot je Slovenija, kot pa nepodpora avtoritarnih in nedemokratičnih držav. Naš sogovornik se je rodil leta 1986, leta 1992 je bil z družino pregnan iz Kozarca v Prijedor, kjer je bil njegov oče ubit, pred leti je kot strokovnjak preiskoval takratne zločine v okolici Prijedora. Prejšnji teden so v Prijedoru zaznamovali dan belih trakov, spomin na žrtve pokolov, v katerih je bilo leta 1992 ubitih okoli 5000 nesrbskih prebivalcev. To je bil po številu smrtnih žrtev drugi največji pokol med vojno v Bosni, več ubitih je bilo le še v Srebrenici. Zato dr. Medić dodaja: "… je genocid v Srebrenici le vrhunec vseh zločinov, ki so se dogajali od leta 1992."

Od leta 2021 v Bosni in Hercegovini velja zakon o prepovedi zanikanja genocida, zanikanje genocida je tako kaznivo dejanje. Proti predsedniku vlade Republike Srbske Miloradu Dodiku je bilo vloženih že 70 tovrstnih prijav, a se ni zgodilo nič. Nič ne kaže, da bi se politična plošča v tej bosansko-hercegovski enklavi obrnila. Najbližje pomiritvi je bil s priznanjem genocida v Srebrenici leta 2004 takratni predsednik Republike Srbske, Dragan Čavić. A je po tem dejanju volitve izgubil in zdrsnil v politično pozabo.

Besedna vojna in politizacija zločina vseh zločinov nista samo značilnosti povojne nekdanje Jugoslavije. Genocidna dejanja so tudi po genocidu v Ruandi in leto zatem v Srebrenici zaznamovala številne konflikte in pregone etničnih manjšin. Največjo politizacijo in zanikanje genocida ta trenutek doživljajo Palestinci v Gazi in na okupiranem Zahodnem bregu. Preživelim žrtvam etničnega čiščenja, kot je dr. Medić, podobe v Gazi vzbujajo potlačene vojne travme in globoko razočaranje v človečnost: "Prav to je dokaz, da se svet ne v Bosni ne v Ruandi ni ničesar naučil. Današnji svet ni sposoben zaščititi niti otrok."