SLOVENSKO

Zborovska

Format: Digitalno

Šifra: 118630

EAN: 3838898118630

Slovensko

Petje se je v zgodovini slovenskega naroda nenehno kazalo kot pomemben element kulturne identifikacije in tako je naše zgodovinsko izročilo vse do danes tesno prepleteno z glasbo in petjem, kulturna zakladnica pa je polna neštetih zborovskih del. Razvoj zborovske glasbe pri nas je sooblikovalo veliko glasbenikov, ki so spodbujali umetniški napredek ter gojili spoštovanje do tradicije, zato so nekatera njihova glasbena dela uvrščena v ta izbor.

Uroš Krek (1922–2008) je v svoj pestri skladateljski opus, ki sega vse od neoklasicističnih do ekspresionističnih potez, rad vključeval tudi folklorne elemente. Jutranja pesem je nastala po naročilu Mednarodnega simpozija o interpretaciji Svetega pisma za slovesnost ob odprtju v Ljubljani leta 1996. Besedilo Adama Bohoriča je v variacijski tehniki uglasbil za nenavadno izvajalsko zasedbo mešanega zbora, trobilnega kvinteta in zvonov. Nekaj let prej je Krek obogatil svoj opus z vokalnim ciklom Three Autumn Songs na besedilo Johna Gracna Browna. Skladba O listen, nastala l. 1991, je prva v ciklu; gre za skladateljev ekspresionistični izraz jesenskega ozračja, ki ga barvajo tonalni umiki. Medtem ko je Krek ustvarjal za najrazličnjše vokalne, instrumentalne in vokalno-instrumentalne zasedbe, je Jakob Jež (1928–2022) najraje pisal za zbore. Farinelli, skica za portret, je iz leta 1989 in jo je skladatelj sam označil za vrhunec svoje težnje po igrivosti in sproščenosti. Poslušalca vodi skozi skladbo recitator s pripovedovanjem zgodbe o slavnem kastratu, ki jo komično bogati glasba. Avtor besedila je skladatelj sam, v glasbo pa je Jež pogosto odeval tudi dela slovenskih pesnikov, ki so mu bili generacijsko blizu. Skladba Stric iz l. 1985 je uglasbitev poezije Gustava Januša, v kateri nekoliko sarkastično besedilo odslikava problematiko koroških Slovencev, sklop pesmi, v katerega sodi delo, pa je skladatelj označil za skladbe, pri katerih ni več v ospredju pesniško besedilo, temveč redke realne besede, ki imajo za skladbo simbolni pomen.

Približno pol stoletja pred Krekom in Ježem so tukajšnjo glasbeno krajino z naprednimi kompozicijski prijemi bogatili skladatelji, ki so med letoma 1901 in 1914 ustvarjali revijo Novi akordi, med njimi Emil Adamič (1877–1936) in Anton Lajovic (1878–1960). Prvi se je v glasbeno zgodovino zapisal kot odličen pedagog, publicist in predvsem skladatelj številnih zborovskih del. Njegov slog temelji na pristnih ljudskih napevih, spevna melodika in prepoznavni temperamentni zborovski stavek pa se kažeta v delu Kresovale tri devojke, napisanem leta 1925 na besedilo Otona Župančiča. Za glasbeni razvoj je zelo pomemben tudi Lajovic s svojimi razmeroma maloštevilnimi deli, ki pa vseeno obsegajo vse od samospevov do zborovskih in orkestrskih del. Tako kot Adamiča je tudi Lajovca navdihovala Župančičeva pesniška umetnost, to se kaže v izbiri besedil za skladbi Zeleni Jurij in Ples kralja Matjaža (1920). Obe jasno izražata skladateljevo mojstrskost vokalne kompozicije in njegovo rahločutno graditev melodičnih linij. Skladba Himna za mešani zbor in orgle, ki jo je ustvaril dr. Josip Ipavec (1873–1921), je izšla v reviji Novi akordi leta 1902. Avtor dela je bil sin in nečak priljubljenih zborovskih skladateljev Gustava in Benjamina; v svojem kratkem ustvarjalnem obdobju je napisal celo balet in opero, najpogosteje pa je ustvarjal samospeve.

Drugi del glasbenega izbora sestavljajo skladbe za ženski in mladinski zbor. V bogatem zborovskem opusu Jakoba Ježa najdemo skladbo Vodomke (nastalo l. 2006) na besedilo Ervina Fritza, v kateri so milozvočne harmonije popestrene s posnemanjem ptičjega petja. Med vodilnimi skladatelji 20. stoletja je bil tudi Slavko Osterc (1895–1941), ki je vneto zagovarjal modernistične smernice, njegov opus pa so slogovno zaznamovali tako neoklasicizem in barok kot atonalnost in ekspresionizem. Mladinski zbor Nezgoda na piru sega v leto 1934, ko je skladateljeva ustvarjalnost prestopila v zadnje obdobje, zato je Osterc ljudsko besedilo obdelal v ekspresionistični maniri, vendar z občutkom za skladanje za mladinsko zasedbo.
Še dve skladbi, izdani v reviji Novi akordi, sta delo Frana Gerbiča (1840–1917), skladatelja, ki je s svojim delovanjem pri Glasbeni matici pomembno oblikoval slovenski glasbeni razvoj. Gondolirjeva pesem (1900) je nastala po poljski predlogi in s spevno melodiko ustvarja vtis plutja po beneških kanalih, v Rožmarinu (1903) na besedilo Ivana Resmana pa je Gerbič lirični zborovski stavek obogatil še s klavirsko spremljavo. Predstavnik srednje generacije sodobnih slovenskih skladateljev je Ambrož Čopi (1973), ki svoj opus gradi pretežno s sakralnimi in posvetnimi zborovskimi skladbami. V skladbi Deček in deklica (1993) je uglasbil besedilo Saše Vegri, v primeri z njegovimi poznejšimi deli pa se slogovno še nekoliko izraziteje obrača k impresionizmu. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je med skladatelji, ki so si prizadevali za sodobni glasbeni napredek, izoblikovala skupina Pro musica viva in prevzela vodilno vlogo v glasbenem razvoju pri nas. Eden izmed njenih članov je bil Alojz Srebotnjak (1931–2010), ki je ustvarjal scensko in filmsko glasbo, instrumentalna in vokalno-instrumentalna dela, vse življenje pa je rad pisal tudi za zbore. V glasbi zanje se je rad oziral k makedonskemu melosu in slovenski ljudski pesmi, njegova dela pa so prežeta tudi z ljubeznijo do Krasa in Kosovelovih pesmi; o tem priča njegova Kraška vas (1954). Član skupine je bil tudi Lojze Lebič (roj. l. 1934), ki je »po intenzivnem in kritičnem soočanju s sodobnimi kompozicijskimi težnjami oblikoval svojo osebno govorico, razpeto med zvočno silovitostjo ter meditativno zadržanostjo, svetovljansko modernostjo in zaverovanostjo v dediščino preteklih kultur« (SAZU, 2013). Njegov opus poleg številnih raznovrstnih skladb obsega tudi otroške zbore, med katerimi je uglasbitev uganke Branka Zemljiča Črn možiček (1968), ki je skladateljsko utemeljena na imitacijskem odgovarjanju glasov. V Oglasu iz l. 1965 skladatelj dvojnost pesmi Dušana Mrevljeta poudarja z dvodelno strukturo, saj so v prvem delu živahne imitacije, drugi pa s spremembo tempa in zožanega ambitusa prinaša prizemljitev, ki se vsebinsko ujema z besedilom. Tudi Jakob Jež je pol desetletja ustvarjal s skupino Pro musica viva, pozneje pa nadaljeval ustvarjanje v svojem skladateljskem slogu. Ad astra (1988) je njegova uglasbitev latinskih izrekov, v kateri s poudarjanjem besed, prepletanjem glasov in graditvijo zvočnih grozdov slika zvezdno nebo.

Zborovska dejavnost na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani

Petje v zboru je vir številnih pozitivnih učinkov na posameznika, skupnost in kulturno dediščino – od razvijanja veščin glasbenega izvajanja in poslušanja, premagovanja strahu pred nastopanjem in učenja socialnih spretnosti sodelovanja v skupini do ohranjanja glasbenega izročila in spodbude za njegov razvoj. Zaradi naštetih prednosti zborovsko petje ni samo prostočasna dejavnost, temveč je uvrščeno tudi na najvišjo raven institucionaliziranega glasbenega izobraževanja pri nas; s tem bodočim profesionalnim glasbenikom omogoča še bolj poglobljen glasbeni in osebnostni razvoj.

Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani s svojimi zborovskimi zasedbami že vrsto let sooblikuje koncertno in tekmovalno glasbeno življenje v Sloveniji in tujini ter poleg izvajanja raznovrstne zborovske literature spodbuja tudi nastajanje novih zborovskih del. Koncerti mešanega, dekliškega in komornega zbora so redni del programa koncertnih ciklov akademije za glasbo, zbori pa prav tako aktivno sodelujejo na festivalih, mednarodnih simpozijih, zborovskih tekmovanjih in večjih glasbenih produkcijah, tako doma kot v tujini. Pevski repertoar redno vključuje glasbene novosti uveljavljenih in obetavnih mladih skladateljev, posebno spodbudo kompozicijskim ustvarjalcem pa je leta 2021 pomenil natečaj Glasba zaprtih ust, ki ga je akademija za glasbo izvedla med večmesečnim premorom koncertnega življenja zaradi pandemije. Zbori na koncertih pogosto ne postavljajo v ospredje le mladih skladateljev, temveč dajejo prostor na odru tudi študentom zborovskega dirigiranja in perspektivnim pevskim solistom.

Bogata koncertna dejavnost vseh treh zborov akademije za glasbo je bila v prejšnjih desetletjih shranjena na številnih zvočnih posnetkih, ta antologija pa poslušalcem ponuja vpogled v to obsežno zakladnico. Nabor je razčlenjen v štiri poglavja, v katerih se predstavljajo novosti slovenskih skladateljev, slovenska ljudska in umetna zborovska glasba ter izbrana dela svetovnega zborovskega repertoarja.

O izvajalcih

Mešani pevski zbor z dirigentom Sebastjanom Vrhovnikom sestavljajo študentke in študenti različnih študijskih smeri – bodoči glasbeni pedagogi, pianisti, organisti, skladatelji, dirigenti, kitaristi, cerkveni glasbeniki, solopevci – in deluje v okviru rednega študijskega programa. Ob samostojnih koncertih so nastopili tudi v sodelovanju z drugimi slovenskimi in tujimi glasbenimi zasedbami (Akademskim pevskim zborom Toneta Tomšiča Univerze v Ljubljani, Mešanim pevskim zborom Viva Brežice, Orkestrom Slovenske vojske, Orkestrom Slovenske policije, Slovenskim narodnim gledališčem Opera in balet Maribor, zborom zagrebške Akademije za glasbo, zborom tržaškega Konservatorija Giuseppa Verdija ...).

Dekliški pevski zbor že vse od nastanka v študijskem letu 2009/2010 vodi prof. Marko Vatovec. Zbor združuje študentke oddelkov za glasbeno pedagogiko, dirigiranje in sakralno glasbo, namenjen pa ni le koncertni dejavnosti, ampak tudi praktičnemu delu študentov naštetih smeri. Redno se predstavlja na abonmajskih koncertih in mojstrskih tečajih, njegov zadnji opaznejši uspeh pa je bila zlata plaketa na državnem zborovskem tekmovanju Naša pesem leta 2022 v Mariboru.

Komorni zbor je na akademiji za glasbo nastal zaradi želje in potrebe po kakovostnem zborovskem izvajalskem telesu, ki lahko sega po zahtevnejši literaturi in dosega višjo poustvarjalno raven. Pod vodstvom dirigentov Sebastjana Vrhovnika in Marka Vatovca je redno nastopal ob različnih priložnostih, kot so mednarodni simpoziji, ki jih je organizirala akademija za glasbo, in koncerti v sklopu njenega abonmaja. Predstavil se je tudi na različnih festivalih (Celjski festival mladinskih in otroških zborov, Musica Danubiana, Festival Bled, Fränkische Musiktage ...) in premierno izvedel več del slovenskih skladateljev (Marka Mihevca, Maksa Strmčnika, Ivana Florjanca, Črta Sojarja Voglarja, Tomaža Sveteta, Ambroža Čopija, Mateja Kastelica, Tilna Slakana, Federice Lo Pinto). Leta 2018 je na 25. državnem tekmovanju Naša pesem prejel zlato plaketo in zasedel absolutno 2. mesto, v prejšnjih letih pa je kot gostujoči zbor nastopil na uglednih koncertih v Brunecku, Briançonu in na Dunaju.

- Klara Žnideršič