Razgledi in razmisleki

RTVSLO – Ars

2.0 (1)
SOCIAL SCIENCES
UPDATED BIWEEKLY

Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.

4 DAYS AGO

Miljenko Jergović: "V književnosti, tako kot v življenju, so pomembni detajli."

Letošnji nagrajenec Vilenice je Miljenko Jergović, leta 1966 v Sarajevu rojeni pisatelj, pesnik, esejist, kolumnist in še kaj. V slovenščini ga poznamo po številnih prevodih, zaslovel pa je že s proznim prvencem Sarajevski Marlboro. Je neutruden portretist malih ljudi, kronist življenja v Sarajevu in v njegovi široki okolici. Za svoje delo je prejel že lepo število literarnih nagrad, domačih in mednarodnih, zadnja je zdaj Vilenica. Po Jergovićevih besedah je to najpomembnejše priznanje v tem delu sveta. Miljenka Jergovića je pred mikrofon povabil Vlado Motnikar. Prevedel Vlado Motnikar, bere Bernard Stramič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten

18 min
SEP 5

Danska pesnica Pia Tafdrup: "Ko daš zbirki naslov, je tako, kot bi krstil otroka."

Med gosti letošnjega festivala Dnevi poezije in vina je tudi uveljavljena, prevajana in nagrajevana danska pesnica Pia Tafdrup. V Sloveniji je že večrat nastopila, že pred dvajsetimi leti je pri založbi Aleph izšla njena zbirka Kristalni gozd v prevodu Maje Caserman, tokrat pa so pri Beletrini izdali izbor njenih pesmi iz devetnajstih zbirk z naslovom Med vedno in nikoli; pesmi in avtoričin avtopoetski esej, ki je vključen v knjigo, je prevedla Silvana Orel Kos. S pesnico se je v Ljubljani pogovarjala Staša Grahek. Bere Eva Longyka Marušič, ton in montaža Nina Kač. Foto: https://www.tafdrup.com/

22 min
AUG 29

Jagna Pogačnik, hrvaška literarna kritičarka, prevajalka in urednica: "Mislim, da skoraj vsaka založba na Hrvaškem, ki da kaj nase, s svojimi prevajalci na slovenski JAK prijavi najmanj dve knjigi na leto."

Jagna Pogačnik, literarna kritičarka, prevajalka in urednica, je zagotovo ena prepoznavnejših osebnosti hrvaškega literarnega prostora. Znana je po strokovni ostrini literarne kritike, ki jo kontinuirano piše od leta 1989; kritiška besedila je izdala v več knjigah, uredila je nekaj literarnih antologij. V hrvaščino je prevedla že več kot 30 slovenskih literarnih del, med drugim dela Aleša Debeljaka, Andreja Blatnika, Zorana Predina in Dese Muck. Letos poleti je gostovala na sarajevskem literarnem festivalu Bookstan, kjer je predstavljala hrvaški prevod romana Trg osvoboditve Andreja Blatnika ter lastno delo Področje signala: mapiranje sodobne proze na Hrvaškem 2000–2020, svojevrstno antologijo, ki ne le priča o nujnosti nadnacionalnega razumevanja književnosti, temveč jo tudi dokazuje. V Sarajevu se je z Jagno Pogačnik pogovarjal Sašo Puljarević. Bere Eva Longyka Marušič, ton in montaža Vito Plavčak.

16 min
AUG 22

Elke Erb: "Utrne se mi misel, stečem k dnevniku, jo zapišem in čez nekaj časa pomislim: to bi bila lahko pesem."

Januarja letos je umrla ugledna nemška pesnica, pisateljica, prevajalka, literarna kritičarka in esejistka ter Büchnerjeva nagrajenka – Elke Erb. V slovenščini imamo njeno knjigo pesmi Bezeg v taktu oblakov, ki jih je prevedel Brane Čop. Elke Erb se je rodila leta 1938 v Scherbachu v Severnem Porenju - Vestfaliji. Leta 1974 se je kot prevajalka iz ruščine predstavila s prevodom Marine Cvetajeve, v njenem prevajalskem opusu pa najdemo še Aleksandra Puškina, Aleksandra Bloka, Sergeja Jesenina, Borisa Pasternaka, Ano Ahmatovo in Olgo Martinovo. Svojo prvo pesniško zbirko Izvedensko mnenje je objavila leta 1975, leto pozneje ji je sledila zbirka Nekdo vpije: nikar!, leta 1978 je izšlo Omejeno potrpljenje, leta 1982 pa Tolažba. Za knjigo Kostanjev drevored je leta 1998 prejela nagrado Petra Huchla, prejela pa je še več drugih nagrad. Pred natanko desetimi leti je bila Elke Erb gostja festivala Dnevi poezije in vina; takrat se je z njo pogovarjala Urška P. Černe in zvočni zapis tudi prevedla. Brali sta Alenka Resman Langus in Barbara Zupan, oddajo sta posnela Mirta Berlan in Marko Krebs.

19 min
AUG 18

Marica Uršič Zupan: "Javni mediji imajo še vedno veliko vlogo in pomen"

Vsako leto tudi na Programu Ars predstavljamo letno poročilo varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev. Ob tej priložnosti gostimo Marico Uršič Zupan, ki je izpostavila nekaj podatkov, ki se nanašajo tudi na naš program. Foto: Adrijan Pregelj

18 min
AUG 15

Vilko Novak: Kulturni stiki do osvobojenja

Sedemnajsti avgust je praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Na ta dan je leta 1919 Prekmurje po določilih Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, s tem pa so bili prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti spet združeni z matičnim narodom. Prekmurje je 12. avgusta 1919 zasedla vojska Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 17. avgusta pa je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju. V oddaji Razgledi in razmisleki objavljamo besedilo etnologa in slavista, literarnega zgodovinarja in prevajalca Vilka Novaka (živel je med letoma 1909 in 2003) o kulturnih stikih med Prekmurjem oziroma Slovensko krajino, kot so ga tedaj imenovali, in Slovenci v matični domovini. Objavljeno je bilo leta 1935 v knjigi z naslovom Slovenska krajina: zbornik ob petnajstletnici osvobojenja. Bere Ivan Lotrič.

22 min
AUG 8

Bruno Anković, režiser nagrajenega hrvaškega filma Proslava: "Zgodba Damirja Karakaša v sebi nosi zgodovino, ki se vrti v večnem krogu patriarhalnega sistema, vojn, krivd in odnosov, kjer se ves čas nekaj pometa pod preprogo."

Pogovor s hrvaškim režiserjem Brunom Ankovićem, ki je za film Proslava, posnet po knjižni predlogi Damirja Karakaša, pred nekaj tedni na 71. filmskem festivalu v Pulju prejel glavno nagrado - zlato areno. Avtorica pogovora in prevajalka Petra Meterc. Bere Igor Velše, ton in montaža Nina Kač. Na fotografiji je prizor iz filma.

16 min
AUG 1

Benoit Duteurtre: "Pripovedujem o življenju, krhkosti, minevanju, žalosti zaradi izgube pa tudi o sreči, ki nam vsak dan omogoča, da živimo."

Nedavno je umrl francoski pisatelj Benoît Duteurtre. Rodil se je leta 1960 v Normandiji. Najprej ga je navduševala moderna glasba, študiral je muzikologijo, nato se je ukvarjal z glasbo in zraven pisal. K pisanju ga je spodbudil tudi Samuel Beckett. Napisal je več kot 20 romanov, pisal pa je tudi esejistiko in glasbene kritike. Njegovo literarno ustvarjanje je pogosto navdihovala glasba. Za svoje delo je dobil številna priznanja, tudi nagrado Francoske akademije. Leta 2018 je v slovenskem prevodu Luke Novaka izšla Duteurtrova Knjiga za odrasle, ki je njegovo najbolj osebno delo. Takrat je pisatelj obiskal Ljubljano. Z njim se je pogovarjala Nina Gostiša. Foto: ActuaLitté Benoît Duteurtre, Livre sur la Place 2014 https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Beno%C3%AEt_Duteurtre.jpg

23 min

See All (102)

Creator

RTVSLO – Ars
Years Active

2017 - 2024
Episodes

102
Rating

Clean
Show Website

Razgledi in razmisleki

Razgledi in razmisleki

Miljenko Jergović: "V književnosti, tako kot v življenju, so pomembni detajli."

Danska pesnica Pia Tafdrup: "Ko daš zbirki naslov, je tako, kot bi krstil otroka."

Jagna Pogačnik, hrvaška literarna kritičarka, prevajalka in urednica: "Mislim, da skoraj vsaka založba na Hrvaškem, ki da kaj nase, s svojimi prevajalci na slovenski JAK prijavi najmanj dve knjigi na leto."

Elke Erb: "Utrne se mi misel, stečem k dnevniku, jo zapišem in čez nekaj časa pomislim: to bi bila lahko pesem."

Marica Uršič Zupan: "Javni mediji imajo še vedno veliko vlogo in pomen"

Vilko Novak: Kulturni stiki do osvobojenja

Bruno Anković, režiser nagrajenega hrvaškega filma Proslava: "Zgodba Damirja Karakaša v sebi nosi zgodovino, ki se vrti v večnem krogu patriarhalnega sistema, vojn, krivd in odnosov, kjer se ves čas nekaj pometa pod preprogo."

Benoit Duteurtre: "Pripovedujem o življenju, krhkosti, minevanju, žalosti zaradi izgube pa tudi o sreči, ki nam vsak dan omogoča, da živimo."

About

Information

You Might Also Like

Razgledi in razmisleki

Episodes

Miljenko Jergović: "V književnosti, tako kot v življenju, so pomembni detajli."

Danska pesnica Pia Tafdrup: "Ko daš zbirki naslov, je tako, kot bi krstil otroka."

Jagna Pogačnik, hrvaška literarna kritičarka, prevajalka in urednica: "Mislim, da skoraj vsaka založba na Hrvaškem, ki da kaj nase, s svojimi prevajalci na slovenski JAK prijavi najmanj dve knjigi na leto."

Elke Erb: "Utrne se mi misel, stečem k dnevniku, jo zapišem in čez nekaj časa pomislim: to bi bila lahko pesem."

Marica Uršič Zupan: "Javni mediji imajo še vedno veliko vlogo in pomen"

Vilko Novak: Kulturni stiki do osvobojenja

Bruno Anković, režiser nagrajenega hrvaškega filma Proslava: "Zgodba Damirja Karakaša v sebi nosi zgodovino, ki se vrti v večnem krogu patriarhalnega sistema, vojn, krivd in odnosov, kjer se ves čas nekaj pometa pod preprogo."

Benoit Duteurtre: "Pripovedujem o življenju, krhkosti, minevanju, žalosti zaradi izgube pa tudi o sreči, ki nam vsak dan omogoča, da živimo."

About

Information

You Might Also Like