Razkošje v glavi Alenka Pirjevec

Alenka Pirjevec je dolgoletna lutkovna ustvarjalka, ki je kar 40 let delovala v ljubljanskem Lutkovnem gledališču. Čeprav jo poznamo predvsem kot izvajalko in avtorico lutkovnih predstav ter izdelovalko lutk, pa pot do tega poklica ni bila tako premočrtna. Tokratna gostja Razkošja v glavi, ki se je partizanskima staršema rodila manj kot dva meseca po koncu druge svetovne vojne, je že v času šolanja pol leta živela v Parizu, še v Beograd - kjer je dokončala študij igre in honorarno igrala v Narodnem gledališču - pa jo je zasledovalo ime karizmatičnega očeta, profesorja primerjalne književnosti in literarne teorije Dušana Pirjevca, ki je sredi 60-ih let prišel v spor z jugoslovanskimi oblastmi. Šele ko v prestolnici nekdanje Jugoslavije - kljub dobrim kritikam - v gledališču ni dobila stalnega mandata, se je odločila vrniti v Ljubljano, tu pa sta se njeni ljubezni do likovnih umetnosti ter igre povsem po spletu naključij združili v lutkovnem ustvarjanju, ki je nato definiralo njeno ustvarjalno in poklicno pot. Alenka Pirjevec je o svojem življenju - v svojem izrazitem slogu, torej neposredno in s humorjem - za tokratno Razkošje v glavi pripovedovala Alji Zore.

Sobotno branje Andrej Beli: Srebrni golob

V oddaji Sobotno branje se tokrat vračamo na začetek prejšnjega stoletja, v Rusijo, med tamkajšnje simboliste, predstavnike ruske literarne renesanse.

Hudo! Igrišča ne damo: pogovor z igralci iz novega slovenskega filma za mlade

Kaja Zabret, Kaja Šuštar, Niko Lemark, David Trontelj in Marko Mandić so nas popeljali v zakulisje novega slovenskega filma Igrišča ne damo. Gre za pustolovski in "skejterski" film, pri snemanju katerega je bilo veliko smeha, rolkanja, dobre slovenske glasbe in tudi čakanja. Kako so bili izbrani mladi igralci in zakaj so v film vključeni tudi pokončni posnetki, narejeni s pametnim telefonom, pa smo izvedeli od režiserja Klemna Dvornika.

Intervju - Radio Peter Svetina: Vsaka vlada skuša omejevati svoje državljane in njihove človekove pravice

Varuh človekovih pravic Peter Svetina izroča čez poletje redno letno poročilo varuha človekovih pravic za lani visokim predstavnikom države. Kakšno je stanje na področju varovanja človekovih pravic pri nas? V zadnjih dneh je razburil del javnosti z odločnim stališčem, da morajo vsi prebivalci in prebivalke v Sloveniji imeti dostop do pitne vode ne glede na to, ali živijo v zakonito zgrajenih naseljih ali ne. Petru Svetini – kot petemu varuhu človekovih pravic – se bo šestletni mandat končal februarja prihodnje leto. Sicer je prvi varuh, ki je obvestil predsednico države, da želi opravljati še en mandat varuha. Zakaj takšna odločitev; še prej bo institut varuha praznoval 30 let delovanja? Zakaj je pomembno, da Slovenija kot demokratična država krepi delovanje neodvisnih institucij? O vsem tem in drugih aktualnih vprašanjih s področja varovanja človekovih pravi se bo z varuhom človekovih pravic Petrom Svetino v Intervjuju na Prvem pogovarjala Nataša Lang.

Kulturni fokus Ime mi je Kossula. Sem drugi otrok Fondlolu, druge od treh žena mojega očeta

Bil je zasužnjen, preživel je državljansko vojno ter prestal vladavino zakonov Jima Crowa. Zora Neale Hurston, antropologinja, etnografka, folkloristka in pisateljica, je poslušala in zapisala njegovo presunljivo in tragično zgodbo, ki se je dramatatčno odvijala v zadnjih izdihljajih prepovedane trgovine s sužnji.

Aktualna tema Kako lažje preživeti 8 ur v službi?

V začetku septembra se vračamo v popolni delovni ritem, tudi če nismo bili dva meseca na dopustu – začetek šole je mejnik, ker se družina vrača v čisto drugačen vsakdanjik in to seveda vpliva tudi na delovni ritem v službi. Zinka Kosec, avtorica knjige Kako lažje preživeti vsak dan 8 ur v službi, o popočitniških izzivih v službi.

Lokalni junak Andrej Kolar

Za Andreja Kolarja, 77-letnika iz Pilštanja, znanci pravijo, da je srce n duša tega srednjeveškega trga, enega od treh s prangerjem v občini Kozje. Je pobudnika ustanovitve Turističnega društva Pilštanj, tudi dolgoletni predsednik društva v preteklosti, je gonilna moč pri številnih obeležitvah in odmevnih prireditvah na Pilštanju. Od leta 2007 je tudi neumorni turistični vodnik in učitelj v muzejski šolski učilnici na Pilštanju, pobudnik Prangerjade - srečanja slovenskih krajev s prangerjem oz sramotilnim stebrom, kjer so pripravili prvo tovrstno srednjeveško srečanje in letos junija na Pilštanju gostili že 27. Prangerjado. »Mi domačini in ostali smo zaljubljeni v Pilštanj in mu želimo čim več dobrih stvari, da bo tudi ta trg zaživel podobno kot trg Kozje in Podsreda,« pravi Kolar, ki je letos prejel priznanje GIZ Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli kot naj delavec turistične destinacije in tudi zlati znak Turistične zveze Slovenije.

Radiosfera Susan Boyle – I Dreamed a Dream

Predlogi za skladbo Iz Radiosfere: Nika Prusnik & bratje Poljanec – Belo Rdeče Črno Riblja Čorba – Ravnodušan prema plaču Susan Boyle – I Dreamed a Dream Zmagovalna skladba: Susan Boyle – I Dreamed a Dream

Jutranja vremenska fronta Vreme bo ta konec tedna primerno le za krajši obisk gora

Zadnje dni so zaznamovale popoldanske krajevne nevihte, ki so se večinoma pojavljale v zahodni polovici Slovenije, tudi v gorah so lahko komu prekrižale načrte. Nevihtna fronta, ki je naše kraje zajela včeraj popoldne in ponoči, je poskrbela za padavine povsod v gorah, prinesla je tudi osvežitev. Bo vreme ta konec tedna primerno za obisk gora?

Petek brez pravila V laboratorij po plašč in krožnike iz keramike

Za nova znanja ni nikoli prepozno, tudi za kombinacijo tradicionalnih ročnih spretnosti in modernih tehnologij ne. Center Rog v Ljubljani ima devet proizvodnih laboratorijev: lesarski, kovinarski, kuharski, keramičarsko-steklarski, tekstilni, za nakit, zeleni laboratorij in fablab. V vsakem so na voljo delavnice, tečaji in usposabljanja. Uporabniki lahko ob predhodnem znanju industrijske stroje uporabljajo tudi samostojno.

Lokalni čas Sprehod po severni Primorski: od šolskih klopi, potujoče knjižnice do bogate dediščine Vipavske doline

Tako kot drugod po Sloveniji, so tudi na severnem Primorskem otroci spet sedli v šolske klopi. Prvi šolski dan je bil poseben za Goriško knjižnico Franceta Bevka, ki je dobila nov bibilobus. September je čas trgatve ali b'ndime, kot ji pravijo v Vipavski dolini, kjer bo odslej, v ajdovski Rustjevi hiši kruha, dišalo tudi po tradicionalnih pekovskih izdelkih.

Radiosfera Konstanta: Matematika je zakon!

Se da o matematiki pogovarjati že ob prvi jutranji kavi? V oddaji Konstanta- vsak prvi četrtek v mesecu - bomo skušali pokazati, da se da in da je to celo zabavno. V prvo oddajo smo povabili profesorja Andreja Bauerja s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Kakšni so matematični dokazi, so aksiomi svete resnice in ali se sploh da dokazati ali ovreči vse matematične trditve. Koliko svobode imamo pri izbiri aksiomov?

Možgani na dlani "Krst fazanov" in socialni možgani

Smo v tednu, ko je bilo velikokrat »prvič« in veliko prestopov v novo skupino ljudi, v novo okolje, v nove ureditve. Ne govorim samo o prvošolčkih, o najmlajših možgančkih bi lahko smo in bomo veliko povedali. Tokrat pa avtorico Možganov na dlani, Mojco Delač, predvsem zanimajo tisti, ki jih je 2. septembra dočakal »krst fazanov«, sprejem v 1. letnik srednje šole, ali fazaniranje. Tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika je kot drugi pomen ob pojmu fazan pripisano: 'dijak prvega letnika srednje šole: nestrpno smo čakali, da se znebimo vzdevka fazan'. Nekateri pa prav nestrpno čakajo, da se te skupini pridružijo. Da človek ni otok možgani dobro vedo. In da se v odnosu do drugih ljudi v njih marsikaj zgodi, tudi. Kako pa je z različnimi iniciacijami, zakaj so zelo pomemben del naših življenj in kje je njihova meja? Kadar možgane požgečka radovednost o njihovem delovanju v družbi vselej radi v našo povabimo raziskovalko Hano Hawlina z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti. Od glave do peta popisani in porisani, ker je F fazan in ker to tako mora biti?

Radiosfera Pet minut odmora je čisto dovolj

S septembrom in šolo so z roko v roki povezani tudi zgodnje vstajanje, učenje in odmori. Zakaj sploh potrebujemo odmor in počitek in ali je čisto vsak odmor kvaliteten odmor, je v današnji Radiosferi preverila Lana Furlan.

Pod pokrovko Ali je kruh zdrav? Ali kruh redi?

Polnozrnati, rženi, beli, koruzni, z drožmi – vrste kruha, ki jih v Sloveniji radi jemo. Našo »ljubezen« do kruha izražajo številni reki in pregovori. Med njimi so tudi naslednji štirje: Kruha ne naredi moka ampak roka … in … Ljubezen brez poljubov je kot kruh brez soli … priljubljena sta še: Iz te moke ne bo kruha … in … Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga. Povedne so tudi številke. Po podatkih iz leta 2018 vsak prebivalec Slovenije samo doma vsako leto poje skoraj 27 kilogramov kruha. Zato smo se za oddajo Pod pokrovko vprašali, ali je kruh zdrav ali ne. Ali kruh redi ali ne? K poslušanju vas vabita magistrica dietetike Tanja Črešnovar s primorske Fakultete za vede o zdravju in radijska kolega Kaja Čelan ter Iztok Konc.

Radiosfera Kdo je Ivana Stipić Lah, voditeljica oddaje Sami naši?

V Radiosferi tokrat spoznamo Ivano Stipić Lah, voditeljico oddaje Sami naši, ki je namenjena pripadnikom etničnih skupnosti s prostora nekdanje Jugoslavije. Rojena je bila v Sarajevu, odraščala na Hrvaškem, tri leta pa celo živela v Afganistanu in delala kot svetovalka za Nato. In hkrati bomo seveda v novo sezono pospremili tudi sredino večerno oddajo.

Torkov kviz Od čebelice za "ta pridne" do notarjeve štampiljke

Jelenček, zajček, veverica in seveda čebelica. To so nekateri od priljubljenih motivov štampiljk, ki so bile izdelane v znameniti Sitarjevi delavnici v Ljubljani. Ta tudi po 104 letih še vedno obratuje. Kaj skriva notranjost starih vitrin in na kakšne načine se tradicija štampiljkarstva povezuje s sodobnostjo? Sogovornici: Minea Sončan Mihajlović in Jelena Marković, ki sta Sitarjevo delavnico prevzeli pred štirimi leti.

Več

Zrcalo dneva Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Radijski dnevnik Kolesarja Rogliča od četrte zmage na dirki po Španiji loči le še jutrišnji kronometer

Slovenskega kolesarskega zvezdnika Primoža Rogliča po tretjem mestu v današnji etapi dirke po Španiji le še jutrišnji kronometer loči od četrte zmage na La Vuelti. Z zaostankom desetih sekund je danes zanesljivo ubranil prvo mesto v skupnem seštevku, pred prvim zasledovalcem ima dobri dve minuti prednosti. V oddaji tudi o tem: - Ukrajinski predsednik Zelenski nadaljuje srečanja z voditelji zavezniških držav za dodatno podporo Kijevu - Levica po imenovanju novega francoskega premierja po vsej državi organizirala proteste - Hrvaška bo še pol leta subvencionirala cene elektrike in plina

Dogodki in odmevi Zaradi podaljšanega poletja marsikje daljša tudi turistična sezona

V turističnih krajih po Sloveniji so povečini zadovoljni z obiskom v poletni sezoni, ki so jo zaznamovale visoke temperature. Marsikje se je zaradi podaljšanega poletja podaljšala tudi turistična sezona, tako med drugim na Obali in na Gorenjskem. Drugi poudarki oddaje: - V Franciji protesti proti imenovanju desnosredinskega premierja. - Država namerava z zakonom podpreti model lastniške zadruge. - Vileniški kristal avstrijsko-slovenskemu pesniku Dominiku Sriencu.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Tomaž Vesel ne bo evropski komisar

Tomaž Vesel je umaknil svojo kandidaturo za položaj evropskega komisarja. Kot je pojasnil, imata s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen različne poglede na delovanje prihodnje sestave Evropske komisije. Vlada bo o novem predlogu kandidatke oziroma kandidata odločala v ponedeljek. Predsednica Komisije naj bi od Slovenije pričakovala ime kandidatke. V Jutranji kroniki tudi: - V Franciji danes protesti levice proti novi vladi in predsedniku Macronu. - Nastaja slovenska umetna inteligenca. Kdo bo odločal o njej? - Na prvi tekmi lige narodov naši nogometaši remizirali z Avstrijci

Zrcalo dneva Tomaž Vesel odstopil od kandidature za evropskega komisarja

Premier Robert Golob je sprejel odstop Tomaža Vesela od kandidature za evropskega komisarja. Kot je dejal Vesel, se je za ta korak odločil, ker imata s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen različne poglede na delovanje prihodnje sestave komisije. Vlada bo o novem predlogu kandidata oziroma kandidatke razpravljala v ponedeljek. V Zrcalu dneva tudi: - Zahodne zaveznice Ukrajini namenjano dodatno pomoč. - Napadi v Gazi in na Zahodnem bregu, premirje oddaljeno. - Pristojni za vozne rede v javnem prometu kritični do prevoznikov.

Radijski dnevnik Kolesar Primož Roglič z novo etapno zmago vnovič v rdeči majici na dirki po Španiji

Slovenski kolesarski as Primož Roglič je znova oblekel rdečo majico vodilnega na dirki po Španiji. S silovitim napadom 5 kilometrov pred ciljem 19-te etape si je zagotovil tretjo etapno zmago na letošnji La Vuelti, s tem pa je naredil tudi velik korak proti osvojitvi njegove četrte dirke po Španiji. Druge teme: - Premier Golob sprejel Veselov odstop od kandidature za evropskega komisarja; Von der Leyen naj bi od Slovenije pričakovala kandidatko. - Ukrajinske zaveznice zavrnile poziv Kijeva za uporabo njihovih raket dolgega dosega za napade na Rusijo. - Izraelska vojska v Dženinu uničila več kot dve tretjini cestne infrastrukture in številne stanovanjske objekte.

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik z Urško Jereb

Življenje se po poletnih počitnicah vrača v stare tirnice; otroci in mladostniki so znova v šolah, nekateri od njih doživljajo pravo kalvarijo na poti od doma do šole zaradi novih voznih redov. Termoelektrarna Šoštanj je tik pred svojim klavrnim stečajem; kako jo bodo reševali in kako bo z ogrevanjem prebivalcev v Šaleški dolini. RTV Slovenija je dobila novo vodstvo. Komentiramo dosežke slovenske zunanje politike na blejskem strateškem forumu. Rezultate volitev v nemški deželi Turingija, kjer je zmagala skrajno desna Alternativa za Nemčijo, bodo pojasnili njeni prebivalci. V Parizu se končujejo paraolimpijske igre, kjer so tudi slovenski športniki vnovič dosegli lepe uspehe. Ljubitelji sedme umetnosti pa se sprašujejo, kdo bo prejel zlatega leva na beneškem filmskem festivalu.

Dogodki in odmevi Tomaž Vesel se po nekaterih informacijah umika kot kandidat za evropskega komisarja

Tomaž Vesel bo po neuradnih informacijah umaknil kandidaturo za evropskega komisarja iz Slovenije. O njegovem umiku naj bi danes spregovorili tudi koalicijski partnerji. Kdo bo novi kandidat oziroma kandidatka za evropski položaj, naj še ne bi bilo znano. Drugi poudarki oddaje: - Zaveznice Ukrajine o krepitvi njene zračne obrambe pred ruskimi napadi. - Cepljenje proti HPV po ocenah strokovnjakov najbolj učinkovito pri mladih. - Pokojninski zavod do konca leta sprejema vloge upravičencev do zagotovljene vdovske pokojnine.

Po Sloveniji Cene ogrevanja v Mariboru letos še ostajajo nespremenjene

Drugi poudarki: - Čistilne naprave na Gorenjskem so na robu zmogljivosti, zato prihaja do težav - Graditev športne dvorane v Bovcu, ki bi morala biti končana maja lani, se bo - kot kaže - še zavlekla - Konec tedna v Murski Soboti že 14-ti Festival prekmurske šunke in gibanice

Danes do 13:00 Na srečanju v Ramsteinu predvsem o krepitvi ukrajinske zračne obrambe

Napovedi držav o novih dobavah orožja Ukrajini se vrstijo ob današnjem srečanju kontaktne skupine za Ukrajino v nemškem oporišču Rammstein. Predstavniki približno 50-ih držav se bodo na srečanju osredotočili na krepitev ukrajinske zračne obrambe. Druge teme: - Izraelski premier Netanjahu zavrnil ameriške navedbe, da so blizu dogovoru o premirju v Gazi - Predsednica Evropske komisije von der Leyen bo komisarsko ekipo predstavila v sredo - Bojan Križaj bovškim svetnikom predstavil projekt oživitve kaninskega smučišča

Več

Evolucija užitka Na seznamu skrbi nikoli ni bilo, kako bomo določili spol dojenčka

DSD, Difference in sex development oziroma razlike v razvoju spola ima eden na 4 tisoč 500 novorojenčkov.

Evolucija užitka Kot očeta me najbolj skrbi, kako bo ta svet sprejel Tami

Obstajajo primeri, ko so zunanji spolni organi nejasni ali neusklajeni s kromosomi. Takrat govorimo o DSD, Difference in sex development oziroma o razlikah v razvoju spola.

Srce bije za posel Marjan Batagelj, Postojnska jama

Gost 28. epizode Srce bije za posel, je solastnik in direktor družbe Postojnska jama Marjan Batagelj. V podjetništvu marsikdo meri uspeh skozi denar, kar je največja napaka, pravi gost. Denar je posledica pravih odločitev, sosledja dejanj in ekipe, ki si jo zgradil okoli sebe. Ko se odloča o naslednjem koraku, se vpraša dvoje: kaj je dobro za jamo in kaj za gosta?

Umetnost možnega Desni ovinek v nejasno smer – Janez Markeš (Delo)

V zadnji epizodi četrte sezone podkasta o politiki Umetnost možnega še zadnjič vlečemo črto pod Evropske volitve, ki so politiko zavezništva, kateremu pripada tudi Slovenija, obrnile na desno. Volitve v Sloveniji je dobil Janša, a hkrati je izgubil referendume. Te je dobil Golob, ki pa je izgubil volitve. S komentatorjem in kolumnistom Dela Janezom Markešem gledamo v prihodnost in v alternative, ki se ponujajo. Te pa niso dobre, opozarja gost zadnje epizode, ki neusmiljeno secira slovensko politično ponudbo. Kaj predstavlja Janša in kaj Golob? Zakaj so manjše stranke obtičale na robu obstoja? Kaj politično predstavlja Vladimir Prebilič? Janez Markeš opozarja, da so ogrožene temeljne vrednote, na katerih temelji razsvetljenska Evropa. A vsak konec je tudi začetek. Lepo poletje vam želiva in na poslušanje spet jeseni!

Umetnost možnega Pretres v EU, pri nas Janša v naletu - Tanja Starič in Aleš Kocjan (Umetnost možnega)

Jutro po evropskih volitvah podkast Umetnost možnega gostuje v terminu Prvakov tedna pri Bojanu Leskovcu v živo na Prvem. Tanja in Aleš analizirata in komentirata rezultate volitev in potek kampanje, ki je postregla z izrazito konfrontacijo med premierjem Golobom in večnim izzivalcem za mesto predsednika vlade, opozicijskim prvakom Janšo ter nekaterimi izrazito notranje političnimi temami. Obe strani sta na ta način mobilizirala volivce, tudi referendumi so krepili mobilizacijo na obeh ideoloških bregovih, kar tudi dokazujejo relativno tesni rezultati referendumskih odločanj. Hkrati se je skozi kampanjo po celotni stari celini izpostavljala zgodovinskost teh volitev, saj je bilo jasno, da se bo okrepila radikalna desnica, ki utegne povzročati politične spremembe v Evropi. V ustanovnih članica EU se zaradi zmage desnih populistov že dogaja pretres; v Franciji je razpuščen parlament, v Belgiji je odstopil premier, v Nemčiji hud poraz socialne demokracije in levice. Pri nas pa je jasno, da Janez Janša ne odhaja nikamor in da je SDS z njim na čelu dodatno okrepila svojo hegemonijo. Vabljeni k poslušanju!

Umetnost možnega Ko strelski vod stoji v krogu … - Luka Robida (Radio Slovenija) in Gregor Drnovšek (TV Slovenija)

Raziskovalci javnega mnenja so pet dni pred volitvami zelo previdni pri napovedih. V zadnjem predvolilnem podkastu Umetnost možnega, v katerem smo združili sile novinarji naše hiše, pa smo šli v drugo smer; Gregor Drnovšek, novinar in urednik informativnega programa TV Slovenija, na koncu celo sestavi novo ekipo slovenskih evroposlancev. Seveda pa predvsem čisto resno govorimo o tem, kakšno je razmerje političnih sil po dveh krogih kampanje. Luka Robida, urednik zunanjepolitične redakcije v informativnem programu Radia Slovenija, precizno analizira možnosti skrajno desnih strank v Evropi in morebitna zavezništva po volitvah. Kako lahko suverenistične in nacionalistične stranke najdejo skupni imenovalec in interes? Zakaj predvolilna strategija liberalnih strank spominja na »strelski vod, ki stoji v krogu«? In kje se skriva evropska Levica? Izpostavimo še nekaj očitnih »bistroumnih nesmislov« letošnjih volitev. Gregor analizira dejstvo, da sta na volitvah pri nas glavna akterja politika, ki sploh ne kandidirata – Janša in Golob. In z Luko se strinjata, da zagotovo »ni naključje«, da je glavna predvolilna tema v Sloveniji priznanje Palestine, ki za delom prihodnjega evropskega parlamenta nima nobene povezave.

Umetnost možnega Boj za preferenčne glasove – Metka Majer (Pop TV) in Peter Merše (Domovina)

Prvi teden uradne kampanje pred evropskimi volitvami je minil relativno mirno, nikakor pa ne dolgočasno, pravi gostja tokratne epizode podkasta Metka Majer, novinarska in urednica POP TV. Zelo očitno je, da je vse manj pomembno, na katerem mestu na listi je kandidat, saj lahko preferenčni glasovi pošljejo v evropski parlament tudi tiste, ki so na sredini ali na koncu liste. Zato vidimo praske med kandidati iste stranke – precej očitno v SDS, ki računa vsaj na tri mandate. V tej stranki so zaslužni kadri na vrhu liste, kar pa ne pomeni nujno, da bodo prav oni izvoljeni v evropski parlament. Namesto Milana Zvera ali Aleša Hojsa Zala Tomašič? Ni nemogoče, pravi Peter Merše, kolumnist Domovine. Je bila torej sploh smiselna zamera in odhod Klemna Grošlja iz Svobode, ker mu je v tej stranki pripadlo zadnje mesto na listi? In kam v resnici sodita, na primer, Vladimir Prebilič in Peter Gregorčič? Vse izveste v novi epizodi #UmetnostMožnega.

Na pravi strani Primož Bezjak in Klemen Janežič

V tokratni epizodi podkasta Na pravi strani je voditeljica Tita Mayer gostila gledališka igralca Primoža Bezjaka in Klemna Janežiča. Spregovorila sta o tem kako patriarhat škoduje tudi moškim, o družbenih predsodkih in o tem kaj lahko moški naredijo, da bi bilo v družbi manj nasilja.

Srce bije za posel Aleša Mižigoj, Medex

Gostja 27. epizode Srce bije za posel, je predsednica uprave in izvršna direktorica družbe Medex Group Aleša Mižigoj. Kot zgled komunikacije, učinkovitega dela in sodelovanja izpostavi čebeljo skupnost. Medex je družinsko podjetje, ki ga je sogovornica leta 2001 prevzela po očetu. Ob tem doda, da je bil pri tem najpomembnejši prenos vrednot: poštenosti in odgovornosti.

Evolucija užitka Nisem vedla, a je že skos tko razmišljal al je pač postal naci

Sovraštvo se s spleta prenaša v intimnopartnerske odnose.

Umetnost možnega Iz tragedije v farso - Luka Lisjak Gabrijelčič (Razpotja)

Epizodo tokrat snemamo na dan Evrope, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja za evropske volitve. Te bodo »zgodovinske«, ampak – spomni kolumnist, zgodovinar in urednik Luka Lisjak Gabrijelčič – zelo podobno smo govorili tudi pred petimi leti. Dejstvo je, da se bo okrepila desnica, taktika Evropske ljudske stranke pa je, da loči zmernejši del skrajne desnice od radikalnega. Socialna demokracija je v težavah, levica, ki je svoj vrh doživela leta 2014, prav tako. Ko govorimo o domačih strankah v uvodu v uradno kampanje, pa se »tragedija spremeni v farso«, pravi Luka. Gibanje Svoboda je dobilo svojo »alternativno različico«, Zelene Slovenije, odpadniško listo, ki jo sestavljajo od Svobode odpadli. Poleg tega pa je tukaj Vesna, uradna članico evropskih zelenih z Vladimirjem Prebiličem, ki se je odločil »izkoristiti svoj potencial s predsedniških volitev tako, kot se ga je odločil Anže Logar zapraviti«, saj se odpravlja v politiko »s hitrostjo premikov tektonske plošče«. Socialni demokrati se bodo borili za en sedež v evropskem parlamentu, ki jim je bil doslej zagotovljen, še najmanj lahko izgubi Levica, ki evro poslanca še ni imela. SDS je na listo uvrstila trdo krilo stranke, NSi gre na vse ali nič.

Več

Sobotni glasbeni večer Magna Carta v koncertu s festivala Okarina (Urednik: Jane Weber)

Sobotni večer vam bosta polepšala Chris in Linda Simpson, srce in duša poznejše zasedbe skupine Magna Carta, ene najboljših in najdlje obstoječih akustičnih skupin na svetu. Pohvalita se lahko z več deset albumi in gostovanji v 63 državah sveta. Enkraten kitarski zvok in Lindin čudoviti glas sta glavni odliki dueta, ki v živo zvenita kot uroka, bodisi kadar nastopata sama ali ob spremljavi drugih glasbenikov. Nocoj ju boste slišali v duetu. Glasbeni urednik Jane Weber vam v imenu ekipe želi prijetno poslušanje. Tako zveni angleška Magna Carta.

Pesem v žepu Đoko: To ti vračam, tvoje je

Đoko ustvarjajo glasbo, ob kateri zastrižete z ušesi: kitarski rifi, klaviaturne podlage ter vokalne melodije svoj navdih iščejo v bogati svetovni popularnoglasbeni zapuščini, glasbo pa dopolnijo slovenska besedila z mariborskim naglasom in zvrhano mero srbohrvaških besed in fraz. V Pesmi v žepu nam vsi štirje člani benda predstavijo svoj prvenec »To ti vračam, tvoje je«.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Z glasbo v planine

Obisk gora je najlepši meseca avgusta in septembra, vsaj tako pravijo poznavalci. Mi se v gore tokrat odpravljamo z glasbo iz bogatega arhiva Radia Slovenija, ki vam jo igrajo in prepevajo: Kvartet Spev; Ansambel Avsenik; Ansambel Vita Muženiča; Ansambel Lojzeta Slaka; Ansambel Zadovoljni Kranjci; Ansambel Veseli planšarji. Ansambel Nika Zajca; Ansambel Borisa Kovačiča; Ansambel Franca Miheliča; Ansambel Braneta Klavžarja; Trio Andreja Blumauerja; Ansambel Janeza Goršiča; Ansambel Toneta Rusa in Ansambel Pavla Kosca. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Pop rock balade

Poletje je hitro minilo in življenje se vrača v ustaljene tirnice. Za slovo od poletja pa bomo v Godbah z zgodbo slišali nekaj odličnih pop-rokovskih balad, ki jih izvajajo Scorpions, Bon Jovi, Heart, Poison, Aerosmith, Brian Adams in Guns N'Roses.

41 stopinj vročine Strelovod

V oddaji poslušamo skladbe: Milan Ferlež: Strelovod, solist trobentač Petar Ugrin Jože Privšek: Vernon, solist kitarist Milan Ferlež Jule Styne/Jože Privšek: People, solist pianist Silvo Stingl Jože Privšek: Kairo, solista saksofonist Tone Janša in trobentač Petar Ugrin Tone Janša: Askot, solista saksofonist Tone Janša in pinist Silvo Stingl Jani Moder/Aleš Avbelj: Blue in the Face, solist kitarist Jani Moder

Slovenska zemlja v pesmi in besedi France Marolt, osebnost prihodnosti

Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi nocoj začenja cikel, ki bo trajal tja do konca leta in bo posvečen letošnjemu jubilejnemu letu Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. To je najstarejši inštitut Znanstveno raziskovalnega centra in letos praznuje častitljivo 90. obletnico obstoja in delovanja. Nastal je leta 1934 na pobudo Glasbene matice Ljubljana. Med znanstvenimi sodelavci so prepoznavna imena, močno vtisnjena v zgodovinski spomin. Ob Francetu Maroltu so med njimi še: dr. Zmaga Kumer, dr. Valens Vodušek, Uroš Krek, Mirko Ramovš. Prav ti sodelavci so ustvarili oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki poslušalke in poslušalce nagovarja vsak torek že od leta 1966. Osrednja osebnost nocojšnje oddaje bo France Marolt. Njegovo pomembno vsestransko delo bosta razkrivali dve naslednji oddaji avtorice Nike Rožanc Ivančič. Takole je zapisala: »Bilo je 21. junija 1891, Brdo pri Lukovici, Kamniško-Brdski sodni okraj: cerkvenemu organistu in učitelju glasbe ter nekdanji poštni upraviteljici se rodi prvi izmed šestih otrok. Ime so mu dali po očetu, čez štiri dni ga je h krstu nesel sam pisatelj Janko Kersnik. Nadarjen je bil za risanje, matematiko, šah in telovadbo, a najbolj ga je prevzela glasba. Nosil je ime očeta, botra in botre. To je bil Franc Janko Alojzij Marolt, ali kot ga bolje poznamo France Marolt. Bil je glasbenik, folklorist, ustanovitelj Glasbenonarodopisnega inštituta, Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič in Akademske folklorne skupine France Marolt. V prvi oddaji ga bomo spoznali kot ustanovitelja takrat Folklornega inštituta pri Glasbeni matici (1934) ter spodbujevalca kulturnih dejavnosti; na njegovo pobudo je nastalo več pevskih zborov in folklornih skupin. V njem sta se venomer prepletali zborovska in folklorna dejavnost, glasba je bila njegova ljubezen. Sogovorci v oddaji so (zdaj že pokojni) Mirko Ramovš, etnokoreolog in nekdanji sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU ter več kot 40 let umetniški vodja AFS France Marolt, Mitja Gobec, sin skladatelja Radovana Gobca, zborovodja in zadnjih 47 let urednik različnih notnih izdaj ter eden redkih, ki se g. Marolta še osebno spominja, dr. Urša Šivic, etnomuzikologinja in raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, ter dr. Tomaž Simetinger, etnolog in kulturni antropolog, dolgoletni član AFS France Marolt in več let tudi njen umetniški vodja.« Vedenje o Francetu Maroltu bo lepo dopolnila razstava dr. Urša Šivic, ki bo od 10. oktobra dalje na ogled v razstavnih prostorih Slovenskega etnografskega muzeja. Najprej pa vabljeni v družbo oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki vas bo zbližala z osebnostjo Franceta Marolta.

Prva vrsta Nika Prusnik & bratje Poljanec

Osmo sezono oddaje začenjajo Nika Prusnik & bratje Poljanec (Nejc, Luka in Jon). Z Nikino avtorsko glasbo in aranžmaji bratov Poljanec nas popeljejo k naravi in najbolj prvinskim občutjem.

Etnofonija Lankum: Live In Dublin (v drugo)

Lankum: Live In Dublin (v drugo). Lankum tudi na koncertu pokaže dva zelo različna obraza, ki se med sabo prepletata. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/08/27/lankum-live-in-dublin-v-drugo/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 1. 9. 2024

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja se je v studiu zvrstilo pribl. 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, ritem in bluz, fusion, džez, bluz, reggae, afriška urbana glasba, newyorška salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road tripovski« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 1. 9. 2024

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Carmen Bradford in Big Band RTV Slovenija: Koncert iz Cankarjevega doma

Tokrat smo pripravili posnetek koncerta, ki smo ga posneli 20. aprila 2024 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Z Big Bandom RTV Slovenija je nastopila ena najbolj raznovrstnih in vznemirljivih vokalnih solistk v džezovski glasbi, ameriška pevka Carmen Bradford, orkester pa je vodil avstrijski dirigent Sigi Feigl. Carmen Bradford je hči legendarnega trobentača in skladatelja Bobbyja Bradforda ter priznane pevke in skladateljice Melbe Joyce. Carmen Bradford je študirala na kolidžu v Austinu, vendar je študij opustila, ko so ji ponudili mesto pevke pri orkestru Counta Basija. Z orkestrom je sodelovala med letoma 1982 in 1990 in čeprav je Basija poznala in z njim nastopala, ji žal ni uspelo posneti albuma z njim, umrl je namreč leta 1984. Sodelovala pa je pri snemanju plošč z orkestrom, ki sta ga pozneje vodila Frank Foster in Thad Jones. Dva albuma sta bila celo nagrajena z grammyjem. Leta 1992 je Carmen Bradford izdala svoj prvenec Finally Yours, tri leta zatem pa je izšel album With Respect, s katerim je navdušila strokovno in širšo javnost. Do danes je sledilo še kar nekaj odličnih albumov, pa tudi nekaj velikih sodelovanj; med drugim je pela z Wyntonom Marsalisom, Johnom Claytonom in Orkestrom Claytona in Hamiltona, Docom Severinsenom, Tonyjem Bennettom, Jamesom Brownom, Georgeem Bensnom in še številnimi drugimi. Nastopa tako rekoč po vsem svetu, tako z džezovskimi kot simfoničnimi orkestri. Trenutno je vodja oddelka za džezovsko petje ter članica fakultete na konservatoriju za glasbo v San Franciscu.

Več

Lahko noč, otroci! Zgodba o ježu Šilčku in slepici Zofiji

Če ne bi bili radovedni, ne bi nič vedeli … Pripoveduje: Ivo Ban. Nemška pravljica. Prevedla: Alenka Bole Vrabec. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Hudo! Igrišča ne damo: pogovor z igralci iz novega slovenskega filma za mlade

Kaja Zabret, Kaja Šuštar, Niko Lemark, David Trontelj in Marko Mandić so nas popeljali v zakulisje novega slovenskega filma Igrišča ne damo. Gre za pustolovski in "skejterski" film, pri snemanju katerega je bilo veliko smeha, rolkanja, dobre slovenske glasbe in tudi čakanja. Kako so bili izbrani mladi igralci in zakaj so v film vključeni tudi pokončni posnetki, narejeni s pametnim telefonom, pa smo izvedeli od režiserja Klemna Dvornika.

Hudo športni Igralec namiznega tenisa Aleks Koren

Prvi športnik v novi sezoni, ki vam ga predstavljamo v rubriki Hudo športni, je igralec namiznega tenisa Aleks Koren. Trenira za Namiznoteniški klub Cirkovce, že trikrat je bil državni prvak, sicer pa obiskuje 9. razred OŠ Cirkovce.

Huda muska Zborovodkinji Otroškega in Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija

Naša hišna Otroški in Mladinski pevski zbor med svoje vrste vabita nove pevke in pevce. Prisluhnite Hudi muski, v kateri sta o avdiciji, pevskih zborih in še čem spregovorili zborovodkinji Martina Burger in Alenka Podpečan. Ali je res nujno redno obiskovati pevske vaje dvakrat tedensko? Seveda! Ampak boste to počeli z največjim veseljem, kot sta zagotovili obe dogovornici.

Zakajček Zakaj mežikamo?

Otroci, kdaj ste nazadnje pomežiknili? In zakaj? O mežikanju - takšnem in drugačnem danes več v rubriki Zakajček.

Radijski ringaraja Gozdni detektivi

Kakšno igrišče je lahko gozd, če pustimo domišljiji prosto pot? To vedo gozdni detektivi, otroci, ki so zadnje počitniške dni preživeli v dnevnem varstvu v gozdu. Ker pa se je že začelo novo šolsko leto, preverimo tudi, kako je minil prvi teden v šoli. Prisluhnite tudi Zakajčku, Ringarimi in Zgodbaraji.

Lahko noč, otroci! Opice, tigri in papige

Prvošolki izvesta, da bodo v razredu imeli živali! Pripoveduje: Aleš Valič. Napisala: Mira Jaworsczakova. Prevedla: Zdenka Jerman. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Lahko noč, otroci! O mačku, ki je rastel od žalosti - premiera pravljice Bine Štampe Žmavc

Skupni projekt Prvega in A1 prinaša pet novih pravljic, ki otroke popeljejo v sladek sen. Druga v ciklu je pravljica Bine Štampe Žmavc: O mačku, ki je rastel od žalosti. Mačku, ki ostane sam doma, je v tolažbo cvetoča prijateljica Roža, h kateri se zateče na balkon. Slišali jo boste v interpretaciji igralca Borisa Cavazze. Pripovedovalec: Boris Cavazza. Avtorica besedila: Bina Štampe Žmavc. Fonetičarka: Mateja Juričan. Napovedovalec: Aleksander Golja. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Cikel pravljic za sladek sen v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci!. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, avgust 2024.

Gymnasium Ali lahko umetna inteligenca nadomesti tradicionalno učenje matematike?

Tokrat smo gostili idejnega vodjo prvega inštruktorja umetne inteligence za matematiko pri nas – Astra AI ter mlade uporabnike, dijake in študente, ki so z njegovo pomočjo izboljšali svoje znanje in razumevanje tega predmeta. Kakšen je bil ta učni proces in, ali lahko to orodje umetne inteligence na dolgi rok povsem nadomesti tradicionalno učenje oziroma učitelje in inštruktorje? Kam gre razvoj in naša prihodnost v druženju z UI ter kako smo pripravljeni integrirati ta orodja v svoja intimna in profesionalna življenja? Pa tudi o vrednotah, ki so smerokazi naših stremljenj in delovanj. Za odgovore in nova vprašanja, debato, se je voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič družila z Andrejem P. Škrabo, Deanom Dajićem, Galom Grosom, Aljošo Lesjakom in Anžetom Pichlerjem.

Lahko noč, otroci! Gremo v šolo

Zajčkov strah je odveč. Pripoveduje: Lara Jankovič. Napisala: Darinka Kobal. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Lahko noč, otroci! Radovedna snežinka

… se je odpravila na izlet na poletno vročo Zemljo. Pripoveduje: Pavle Ravnohrib,. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 2009.

Več

Slovencem po svetu V slovenski dopolnilni šoli v Beogradu v novo šolsko leto z novo učiteljico

V oddaji se ustavljamo v slovenski dopolnilni šoli v Beogradu, kjer novo šolsko leto začenjajo z novo učiteljico slovenskega jezika in kulture. Z mladim farmacevtom Timom Gliboto se pogovarjamo o izkušnji šolanja v Londonu, delu in življenju v britanski prestolnici, kamor ga je pot iz Ljubljane odpeljala pred osmimi leti, seznanjamo pa vas tudi z razpisom za štipendije, namenjene Slovencem v zamejstvu in po svetu za študij v Sloveniji.

Sami naši Javna pobuda migrantk in migrantov za izboljšanje učenja slovenščine, hrvaški pisatelj Zoran Ferić o romanu Potujoče gledališče in Ivana Hadžievska o partizankah

V oddaji Sami naši na Prvem tokrat spoznajte hrvaškega pisatelja Zorana Ferića, ki raziskuje družinsko zgodovino nasilja v svojem romanu Potujoče gledališče. O zgodovini partizank in pomembnosti žensk v tem zgodovinskem obdobju se pogovarjamo z Ivano Hadžievsko, na začetku oddaje pa boste skozi pogovor s Katjo Utroša izvedeli več o javni pobudi migrantov za izboljšanje programov učenja slovenskega jezika ter zakaj je to pomembno za družbo na splošno.

Naše poti Bojana Rozman: Žalostno je, da smo znova vsi vrženi v isti koš

Bojana Rozman iz Bele krajine je po poklicu ekonomski tehnik ter tik pred zaključkom študija smeri predšolske vzgoje. Je tudi edina sodna tolmačka za romski jezik pri nas. Zadnjih 13 let dela kot romska pomočnica na OŠ Bršljin v Novem mestu, kar ji daje dober vpogled v izzive in tudi rešitve na področju vzgoje in izobraževanja otrok iz romske skupnosti. Z Bojano Rozman tudi o aktualnih razmerah na JV Slovenije ter njihovih posledicah in vplivu na romsko skupnost. Čas bo še za izbor skladb minulih dveh mesecev. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Otpisani dub Harisa Piltona v sodelovanju z Hornsman Coyote & Ranking Joe in Mama prekmurskega glasbenika Sandija Horvata. Na tujem delu se za glasove potegujejo Besh O'Drom s skladbo Piros in El Sebas de la Calle s skladbo Mama. Nocojšnja ponudba se sliši takole.

Slovencem po svetu Novo šolsko leto tudi za slovenske otroke po svetu

Poletje se počasi preveša v jesen, slovenski šolarji v ponedeljek začenjajo novo šolsko leto. Za številne slovenske otroke, ki živijo v tujini, pa se je šola že začela, saj so poletne počitnice ponekod krajše kot v Sloveniji. Tako je denimo v Švici, kjer se je za tamkajšnje slovenske otroke poleg redne šole že začel tudi dopolnilni pouk slovenščine. Pogovarjali smo se z učiteljem Rajkom Tekalcem. V Berlinu se šola še ni začela, prav tako ne dopolnilni pouk slovenščine, ki ga vodi učiteljica Magdalena Novak. Pouk bodo začeli s piknikom prihodnjo soboto na slovenskem veleposlaništvu. Pogovarjali pa smo se tudi z Emilom Kosom o dejavnostih Slovencev v Luksemburgu.

Naše poti Papruši: nova e-revija za mlade Rome

Vlada je na sestanku medresorske delovne skupine, ki se ukvarja z romskimi vprašanji, ustanovila podskupino, ki se bo osredotočila na kriminaliteto. Delovna skupina je med drugim sklenila, da bodo njeni predstavniki več prisotni v lokalnih skupnostih. Predstavili bomo delovanje društva Kralji ulice, mariborskim Romom pomaga na socialnem in zdravstvenem področju. Programe izvajajo neposredno v naselju neprofitnih stanovanj. V Sloveniji je na voljo nova e-revija Papruši, ki je namenjena predvsem mladim Romom in ponuja informacije o izobraževanju ter predstavlja posameznike iz romske skupnosti. V tokratni rubriki romskega jezika pa o romščini, ki jo govorijo v Beli krajini.

Slovencem po svetu Portreti: Pravnica Urška Prepeluh Magajne je novi dom in delo našla v ameriškem Chicagu

V oddaji predstavljamo Ljubljančanko Urško Prepeluh Magajne, ki jo je življenjska pot pred dvema desetletjema odpeljala v Združene države Amerike. Z družino živi v Chicagu in dela kot pravnica. Tudi njen soprog ima slovenske korenine, spoznala pa sta se v Sloveniji med njegovim sodelovanjem na tečaju slovenskega jezika v Ljubljani. In za ohranjanje slovenskega jezika v Ameriki zdaj nadvse zavzeto skrbi tudi Urša Prepeluh Magajne, ki je zelo aktivna v slovenski skupnosti v Lemontu, kjer slovenščino tudi poučuje. Sicer pa dejavno sodeluje tudi pri drugih prireditvah, ki jih organizirajo v okviru slovenskega društva in jih ne zmanjka skozi vse leto. Sodeluje tudi pri slovensko ameriškem poslovnem klubu in tke tesne vezi s Slovenijo. O življenju čez lužo, delu pravnice v Ameriki, povezavah z domovino, ohranjanju slovenščine in slovenstva, pogrešanju Slovenije in prepletanju različnih kultur v tujini pripoveduje Urška Prepeluh Magajne v oddaji Slovencem po svetu - Portreti .

Naše poti Razmere med Romi in večinskim prebivalstvom se v Kočevju slabšajo

Po dveh incidentih v Kočevju v minulih dveh tednih je tamkajšnja policija močno poostrila nadzor. Tudi razmere med romskim in večinskim prebivalstvom se po mnenju predstavnikov občine slabšajo. V tokratnih Naših poteh tudi o tem, zakaj Romi v Prekmurju častijo predvsem Marijo in zakaj se nekateri že več kot dvajset let vsako leto ob 15. avgustu odpravljajo na romanja k Mariji? V Šentjerneju pa deluje zeliščarsko društvo Romanco – Rman, ki je obudilo izročila svojih prednikov o uporabi zdravilnih zelišč.

Naše poti Predsednica republike sprejela otroke poletnega tabora v Dolgi vasi

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v predsedniški palači sprejela otroke poletnega tabora v Dolgi vasi. Po krajšem kulturnem programu, ki so ji ga pripravili otroci, se je z njimi pogovorila in izpostavila predvsem pomen izobrazbe. Poslanska skupina SDS odboru DZ za notranje zadeve predlaga ustanovitev pododbora za spremljanje romske tematike, ki bi nadaljeval delom iz prejšnjega mandata. Menijo namreč, da se ukrepi na področju reševanja romskih vprašanj ne sprejemajo, delovanje pododbora pa bi bila dodana vrednost na tem področju.

Sotočja Koroška slovenska rock skupina Bališ - prvih 25 let

Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.

Slovencem po svetu Slikarka Stephanie Jakovac: Moj najzgodnejši spomin na Avstralijo je vonj po tropskih rožah

V seriji poletnih portretov predstavljamo slikarko Štefko Jakovac oziroma Stephanie Jakovac, kot se je preimenovala pred 50 leti, ko se je iz rodne Gorenjske preselila v Avstralijo. Tja je s cmokom v grlu s starši odšla kot 17-letno dekle. Spomni se, da jo je ob prihodu pozdravil močan vonj po tropskih rožah, ob prvem stiku z avstralskim morjem pa se je skoraj utopila. Zdaj živi v hiši v manjšem mestu Albury na jugovzhodu Avstralije, njeni sosedje pa pravijo, da ulica, odkar je prišla, ni več ista. V okolici hiše je namreč zasadila slovenske rože, ki so tudi eden od njenih najljubših motivov v slikarskem ustvarjanju. Pogosto slika narcise in spominčice, ki jo spominjajo na Gorenjsko. Med enim od svojih pohodov v avstralskem gozdu pa je odkrila zelo redko orhidejo, kar je razveselilo avstralske znanstvenike. Stephanie Jakovac v svoji hiši med drugim prireja slikarske delavnice. Kot trdi, se lahko čisto vsak nauči slikati.

Naše poti Poletni koncert: Trnfest, 10.08.2009. Ferus Mustafov & orkestar Džambo Aguševi

V tokratnih poletnih koncertnih Naših poteh se vračamo točno za petnajst let v preteklost, na ljubljanski poletni festival Trnfest. Njegovo prizorišče je 10. avgusta leta 2009 pokalo po šivih. Na do zadnjega kotička polnem dvorišču ljubljanskega KUD-a Franceta Prešerna so se predstavili kralj makedonskega romskega saksofona in klarineta Ferus Mustafov in eden zadnje desetletje najmočnejših balkanskih romskih pihalnih orkestrov, orkestar Džambo Aguševi.

Več

Novice Radia Slovenija Novice ob 23h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zrcalo dneva Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Sobotni glasbeni večer Magna Carta v koncertu s festivala Okarina (Urednik: Jane Weber)

Sobotni večer vam bosta polepšala Chris in Linda Simpson, srce in duša poznejše zasedbe skupine Magna Carta, ene najboljših in najdlje obstoječih akustičnih skupin na svetu. Pohvalita se lahko z več deset albumi in gostovanji v 63 državah sveta. Enkraten kitarski zvok in Lindin čudoviti glas sta glavni odliki dueta, ki v živo zvenita kot uroka, bodisi kadar nastopata sama ali ob spremljavi drugih glasbenikov. Nocoj ju boste slišali v duetu. Glasbeni urednik Jane Weber vam v imenu ekipe želi prijetno poslušanje. Tako zveni angleška Magna Carta.

Lahko noč, otroci! Zgodba o ježu Šilčku in slepici Zofiji

Če ne bi bili radovedni, ne bi nič vedeli … Pripoveduje: Ivo Ban. Nemška pravljica. Prevedla: Alenka Bole Vrabec. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Radijski dnevnik Kolesarja Rogliča od četrte zmage na dirki po Španiji loči le še jutrišnji kronometer

Slovenskega kolesarskega zvezdnika Primoža Rogliča po tretjem mestu v današnji etapi dirke po Španiji le še jutrišnji kronometer loči od četrte zmage na La Vuelti. Z zaostankom desetih sekund je danes zanesljivo ubranil prvo mesto v skupnem seštevku, pred prvim zasledovalcem ima dobri dve minuti prednosti. V oddaji tudi o tem: - Ukrajinski predsednik Zelenski nadaljuje srečanja z voditelji zavezniških držav za dodatno podporo Kijevu - Levica po imenovanju novega francoskega premierja po vsej državi organizirala proteste - Hrvaška bo še pol leta subvencionirala cene elektrike in plina

Razkošje v glavi Alenka Pirjevec

Alenka Pirjevec je dolgoletna lutkovna ustvarjalka, ki je kar 40 let delovala v ljubljanskem Lutkovnem gledališču. Čeprav jo poznamo predvsem kot izvajalko in avtorico lutkovnih predstav ter izdelovalko lutk, pa pot do tega poklica ni bila tako premočrtna. Tokratna gostja Razkošja v glavi, ki se je partizanskima staršema rodila manj kot dva meseca po koncu druge svetovne vojne, je že v času šolanja pol leta živela v Parizu, še v Beograd - kjer je dokončala študij igre in honorarno igrala v Narodnem gledališču - pa jo je zasledovalo ime karizmatičnega očeta, profesorja primerjalne književnosti in literarne teorije Dušana Pirjevca, ki je sredi 60-ih let prišel v spor z jugoslovanskimi oblastmi. Šele ko v prestolnici nekdanje Jugoslavije - kljub dobrim kritikam - v gledališču ni dobila stalnega mandata, se je odločila vrniti v Ljubljano, tu pa sta se njeni ljubezni do likovnih umetnosti ter igre povsem po spletu naključij združili v lutkovnem ustvarjanju, ki je nato definiralo njeno ustvarjalno in poklicno pot. Alenka Pirjevec je o svojem življenju - v svojem izrazitem slogu, torej neposredno in s humorjem - za tokratno Razkošje v glavi pripovedovala Alji Zore.

Dogodki in odmevi Zaradi podaljšanega poletja marsikje daljša tudi turistična sezona

V turističnih krajih po Sloveniji so povečini zadovoljni z obiskom v poletni sezoni, ki so jo zaznamovale visoke temperature. Marsikje se je zaradi podaljšanega poletja podaljšala tudi turistična sezona, tako med drugim na Obali in na Gorenjskem. Drugi poudarki oddaje: - V Franciji protesti proti imenovanju desnosredinskega premierja. - Država namerava z zakonom podpreti model lastniške zadruge. - Vileniški kristal avstrijsko-slovenskemu pesniku Dominiku Sriencu.

Sobotno branje Andrej Beli: Srebrni golob

V oddaji Sobotno branje se tokrat vračamo na začetek prejšnjega stoletja, v Rusijo, med tamkajšnje simboliste, predstavnike ruske literarne renesanse.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Hudo! Igrišča ne damo: pogovor z igralci iz novega slovenskega filma za mlade

Kaja Zabret, Kaja Šuštar, Niko Lemark, David Trontelj in Marko Mandić so nas popeljali v zakulisje novega slovenskega filma Igrišča ne damo. Gre za pustolovski in "skejterski" film, pri snemanju katerega je bilo veliko smeha, rolkanja, dobre slovenske glasbe in tudi čakanja. Kako so bili izbrani mladi igralci in zakaj so v film vključeni tudi pokončni posnetki, narejeni s pametnim telefonom, pa smo izvedeli od režiserja Klemna Dvornika.

Hudo športni Igralec namiznega tenisa Aleks Koren

Prvi športnik v novi sezoni, ki vam ga predstavljamo v rubriki Hudo športni, je igralec namiznega tenisa Aleks Koren. Trenira za Namiznoteniški klub Cirkovce, že trikrat je bil državni prvak, sicer pa obiskuje 9. razred OŠ Cirkovce.