Pojdi na vsebino

Modri glavinec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Modri glavinec

Modri glavinec kot plevel med žitom (Begunje na Gorenjskem)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Asterales (košarnice)
Družina: Asteraceae (nebinovke)
Pleme: Cynareae
Rod: Centaurea
Vrsta: C. cyanus
Znanstveno ime
Centaurea cyanus
L.

Modri glavinec, tudi plavica ali modriš[1] (znanstveno ime Centaurea cyanus) je enoletna zdravilna rastlina s pokončnim robatim steblom in modrimi koški, ki najpogosteje raste med vsemi vrstami žit.

Modri glavinec je od 30 do 90 cm visoka rastlina, ki ima pokončno, sivo-zeleno razvejano steblo. Listi rastline so suličasti, dolgi od 1 do 4 cm. Cvetovi so izrazito modre barve, po čemer je rastlina dobila tudi ime, v premeru pa merijo od 1,5 do 3 cm. Barvilo se imenuje protocianin, ki ga vsebujejo tudi vrtnice, le da je pri njih rdeče barve[2]. Cvet je v bistvu socvetje, ki ga sestavljajo drobni temnomodri cvetovi v sredini, okrog njih pa so razporejeni lijakasti modri listi, ki so na koncu nazobčani.

Razširjenost in uporabnost

[uredi | uredi kodo]

Domovina rastline je verjetno Bližnji vzhod, od koder se je najverjetneje s selitvami ljudstev in širjenjem žitnih kultur selila proti severu in zahodu.

Čaj iz zeli in cvetov te rastline pospešuje izločanje urina, zaradi česar se v ljudskem zdravilstvu poparek uporablja pri obolenjih ledvic in mehurja, pa tudi pri težavah z jetri, žolčem in sklepi. Poleg tega se čaj uporablja tudi pri vnetju oči in očesne veznice, pa tudi proti krastam na glavah otrok in prhljaju. Ponekod iz posušenih cvetov pripravljajo prah, s katerim posujejo rane, ki se slabo celijo in gnojijo.[3].

Modri glavinec je v Sloveniji uvrščen na Rdeči seznam praprotnic in semenk kot ranljiva vrsta[1]. Razlog za ogroženost te rastline je uporaba herbicidov na njivah, ki so bile v preteklosti najbolj pogosto rastišče modrega glavinca. Le-ta je bil v preteklosti eden najbolj razširjenih njivskih plevelov.

Reference

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Barbara, Remic; Tatjana, Gregorc; Aleksandra, Krumpak. »Modri glavinec«. Pridobljeno 29. junija 2010.[mrtva povezava]
  2. Shiono M; Matsugaki N; Takeda K (2005). »Structure of the blue cornflower pigment«. Nature. 436 (7052): 791. doi:10.1038/436791a. PMID 16094358.
  3. »Modri glavinec proti obolenjem mehurja in ledvic«. Pridobljeno 29. junija 2010.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]