Pojdi na vsebino

Parlamentarne volitve v Franciji 2024

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Volitve v Francoski parlament 2024
Francija
2022 ←
30. junij in 7. julij 2024
→ 2029

Parlamentarne volitve v Franciji 2024 so potekale 30. junija in 7. julija 2024. Volivci so izbrali 577 poslancev v 17. državni zbor oz. spodnji dom francoskega parlamenta. Francoski predsednik Emmanuel Macron je volitve razpisal po volilnem porazu stranke Preporod (Renaissance) na evropskih volitvah 2024, na katerih je opozicijski Nacionalni zbor krepko premagal vladajočo koalicijo Skupaj (Ensemble), katere del je stranka Preporod.[1]

Macron je v izjavi po volitvah poudaril, da "volilni izid ni dober za njegovo vlado", ter da ta prav tako "ni dober za stranke, ki branijo Evropo". Na drugi strani je vodja Nacionalnega zbora Marine Le Pen rezultate pozdravila in jih označila za zgodovinske. Dejala je, da so pripravljeni na prevzem oblasti v Franciji.[2]

Na volitvah so sodelovale 4 glavne politične skupine: sredinska koalicija Skupaj (Ensemble), del katerega so Preporod predsednika Macrona, stranka Obzorja in Demokratsko gibanje; leva Nova ljudska fronta (Nouveau Front populaire), ki združuje levičarje, socialiste, okoljevarstvenike in komuniste, ter desni stranki Nacionalni zbor (Rassemblement National) in Republikanci (Les Républicains).[3]

V prvem krogu je Nacionalni zbor prejel 33,21 % glasov, sledili sta Nova ljudska fronta z 28,21 % in koalicija Skupaj z 21,28 %. Volilna udeležba je bila 66,71 %, najvišja po letu 1997. Na podlagi teh rezultatov je bilo 306 volilnih enot preusmerjenih v tristranske volitve (oz. izbiro med tremi strankami), 5 enot pa v štiristranske volitve. Levi in levo-sredinski tabor sta z namenom preprečitve zmage RN-ja umaknila skupaj 222 svojih kandidatov, s čimer se je bistveno zmanjšalo število trobojev (s 306 na 89) in bistveno povečalo število dvobojev (s 190 na 409) v drugem krogu.[4][5]

Čeprav so prvotne projekcije kazale drugače, je v drugem krogu zmagala Nova ljudska fronta in osvojila 180 sedežev v parlamentu. Nacionalni zbor je s 142 osvojenimi mandati krepko zgrešil absolutno večino, ki znaša 289 sedežev, kljub temu je Marine Le Pen rezultat komentirala pozitivno, dejala je, da je njihova zmaga zgolj "odložena". Koalicija Skupaj naj bi s 159 sedeži presegla pričakovanja javnosti. Udeležba je bila 66,63 %.[6] Francoski premier Gabriel Attal je v luči izidov napovedal odstop, predsednik Macron pa ga je pozval, naj ostane na položaju.[7][8][9]

Volilni sistem

[uredi | uredi kodo]

577 poslancev francoskega državnega zbora, spodnjega doma Francoskega parlamenta, je izvoljenih za petletni mandat po sistemu dveh krogov volitev, iz vsake volilne enote od skupno 577 je tako izvoljen po en kandidat. Kandidat, ki prejme absolutno večino veljavnih glasov in skupno število glasov, ki je enako 25 % glasov registriranih volivcev, je izvoljen v prvem krogu. Če noben kandidat ne doseže tega praga, se izvede drugi krog volitev med prvima dvema kandidatoma in katerim koli drugim kandidatom, ki je prejel skupno več kot 12,5 % glasov registriranih volivcev. Kandidat, ki v drugem krogu prejme največ glasov, je izvoljen.[10]

Predvolilna zavezništva

[uredi | uredi kodo]
Zavezništvo in stranke Vodja Ideologija Pozicija
Ensemble
Skupaj
Ensemble pour la République
RE Preporod
Renaissance
Stéphane Séjourné Liberalizem sredina
MoDem Demokratsko gibanje
Mouvement démocrate
François Bayrou Liberalizem sredina do desna sredina
Horizons Obzorja
Horizons
Édouard Philippe Liberalni
konzervatizem
desna sredina
PR Radikalna stranka
Parti radical
Laurent Hénart Liberalizem sredina
UDI Unija demokratov in neodvisnih
Union des démocrates et indépendants
Hervé Marseille Liberalizem sredina do desna sredina
NFP
Nova ljudska fronta
Nouveau Front populaire
LFI Nepokorna Francija
La France Insoumise
Manuel Bompard Demokratični
socializem
levica do skrajna levica
PS Socialistična stranka
Parti socialiste
Olivier Faure Socialna
demokracija
leva sredina do levica
LE Okoljevarstveniki
Les Écologistes
Marine Tondelier Zelena politika leva sredina do levica
PCF Francoska komunistična stranka
Parti communiste français
Fabien Roussel Komunizem levica do skrajna levica
RN
Nacionalni zbor z zavezniki
Rassemblement National
Jordan Bardella Desničarski
populizem
desnica do skrajna desnica
LR
Republikanci
Les Républicains
/ Liberalni
konzervatizem
desna sredina do desnica

Rezultati

[uredi | uredi kodo]
Stranka 1. krog 2. krog Št. sedežev +/-
Glasov % Sedežev Glasov % Sedežev
RN Nacionalni zbor
Rassemblement National
10.647.914 33,21 38 10.109.044 37,06 104
142 / 577
Rast 53
NFP Nova ljudska fronta
Nouveau Front populaire
9.042.485 28,21 32 7.039.429 25,80 148
180 / 577
Rast 49
Ensemble Skupaj
Ensemble pour la République
6.820.446 21,28 2 6.691.619 24,53 157
159 / 577
Upad 86
LR Republikanci
Les Républicains
2.106.166 6,57 1 1.474.650 5,41 38
39 / 577
Upad 25
DVD Različni predstavniki desnice[a]
Divers droite
1.154.785 3,60 2 980.818 3,60 25
27 / 577
Rast 17
DVG Različni predstavniki levice[b]
Divers gauche
490.898 1,53 0 401.063 1,47 12
12 / 577
Upad 9
DVC Različni predstavniki sredine[c]
Divers centre
391.423 1,22 0 177.167 0,65 6
6 / 577
Rast 2
DXG Različni predstavniki skrajne levice[d]
Divers extrême gauche
366.594 1,14 0
0 / 577
Stagnacija 0
REG Regionalisti[e]
Régionaliste
310.727 0,97 0 288.202 1,06 9
9 / 577
Upad 1
REC Rekonkvista
Reconquête
238.934 0,75 0
0 / 577
Stagnacija 0
ECO Ekologi[f]
Écologistes
182.478 0,57 0 37.808 0,14 1
1 / 577
Stagnacija
DIV Različni ostali kandidati[g]
Divers
142.871 0,45 0 38.025 0,14 1
1 / 577
Stagnacija 0
DSV Suverenistična desnica[h]
Droite souverainiste
90.110 0,28 0 18.672 0.07 0
0 / 577
Upad 1
DXD Različni predstavniki skrajne desnice[i]
Divers extrême droite
59.679 0,19 1 23.217 0,09 0
1 / 577
Rast 1
PRG Stranka radikalne levice
Parti radical de Gauche
12.434 0,05 0
0 / 577
Upad 1

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. Divers droite (DVD) se v Franciji nanaša na različne desničarske kandidate, ki izhajajo iz strank Republikanci, Preporod, Unija skrajne desnice, ter na druge posamezne kandidate.
  2. Divers gauche (DVG) se v Franciji nanaša na različne levičarske kandidate, ki izhajajo iz strank Nova ljudska fronta in Preporod ter na druge posamezne kandidate.
  3. Divers centre (DVC) se v Franciji nanaša na različne sredinske kandidate, ki izhajajo iz stranke Preporod, ter na druge posamezne kandidate.
  4. Divers extrême gauche (DXG) se v Franciji nanaša na različne skrajno levičarske kandidate, ki izhajajo iz strank Delavska stranka, Nova antikapitalistična stranka in Nova ljudska fronta, ter na druge posamezne kandidate.
  5. V Franciji zveza regionalistov, stranke Regije in narodi v solidarnosti ter samostojnih in neodvisnih kandidatov.
  6. V Franciji zveza demokratov, okoljevarstvenikov in strank Ekologija v središču, Cap21, Živalska stranka, ter drugih okoljevarstvenih strank ali kandidatov.
  7. Divers (DIV) se v Franciji nanaša na kandidate, ki jih ni mogoče razvrstiti in kandidate, ki se ne deklarirajo za nobeno politično opcijo.
  8. Droite souverainiste (DSV) se v Franciji nanaša na posamezne kandidate, ki izhajajo iz stranke Vstajenje Francije, ter na druge posamezne kandidate.
  9. Divers extrême droite (DXD) se v Franciji nanaša na različne skrajno desne kandidate, ki izhajajo iz strank Nacionalni zbor, Rekonkvista, ter na druge posamezne kandidate.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Macron calls snap French election and Belgian PM to resign after disastrous poll results«. SkyNews (v angleščini). Pridobljeno 1. julija 2024.
  2. »Macron po volilnem porazu razpustil parlament; Le Pen: Pripravljeni smo prevzeti oblast«. RTVSLO.si. Pridobljeno 1. julija 2024.
  3. »French elections: What we know about the policy platforms«. lemonde.fr (v angleščini). Pridobljeno 1. julija 2024.
  4. »Législatives 2024 : y a-t-il une triangulaire dans votre circonscription ? Retrouvez la liste officielle des candidatures pour le second tour«. lemonde.fr (v francoščini). Pridobljeno 10. julija 2024.
  5. »Législatives 2024 : revivez la soirée électorale du premier tour«. lemonde.fr (v francoščini). Pridobljeno 10. julija 2024.
  6. »En direct, législatives 2024 : la gauche « ne pourra pas gouverner par des décrets et des 49.3 » et devra « discuter avec des gens qu'on a combattus », dit Raphaël Glucksmann«. lemonde.fr (v francoščini). Pridobljeno 10. julija 2024.
  7. »Po projekcijah je v drugem krogu največ mandatov osvojila levica. Premier Attal napovedal odstop«. RTVSLO.si. Pridobljeno 10. julija 2024.
  8. »Po zmagi levičarskega zavezništva zahtevno sestavljanje vlade«. RTVSLO.si. Pridobljeno 10. julija 2024.
  9. »Nobena stranka z absolutno večino, vsi želijo predlagati premierja«. 24ur.com. Pridobljeno 10. julija 2024.
  10. »General Information«. electionguide.org (v angleščini). Pridobljeno 1. julija 2024.