Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Mesec september je mednarodni mesec ozaveščanja o otroškem raku. Ta bolezen je še vedno najpogostejši vzrok smrti pri otrocih, mlajših od 15 let. Otroci, ki so to zahrbtno bolezen premagali, so se pri nas poimenovali junaki 3. nadstropja, saj so se vsi zdravili v 3. nadstropju ljubljanske Pediatrične klinike. Tako pa se imenuje tudi društvo, ki združuje starše in otroke, ki so skupaj šli skozi premagovanje ene od vrst otroškega raka.
Mesec september je mednarodni mesec ozaveščanja o otroškem raku. Ta bolezen je še vedno najpogostejši vzrok smrti pri otrocih, mlajših od 15 let. Otroci, ki so to zahrbtno bolezen premagali, so se pri nas poimenovali junaki 3. nadstropja, saj so se vsi zdravili v 3. nadstropju ljubljanske Pediatrične klinike. Tako pa se imenuje tudi društvo, ki združuje starše in otroke, ki so skupaj šli skozi premagovanje ene od vrst otroškega raka.
Rusko-Ukrajinska vojna je vstopila v 922 dan. Žarišče v naši neposredni bližini je od februarja 2022 terjalo selitve več milijonov ukrajinskih vojnih prebežnikov in številni so varen dom našli v Mariboru. V času zaostrovanja konflikta, dobra dva tedna po ukrajinskem državnem prazniku neodvisnosti se je Sara Zmrzlak pogovarjala z begunskima družinama, leto dni po njihovem prvem srečanju, in drugimi deležniki, ki so vpeti v njihovo integracijo. Sogovorniki: vojne prebežnice Olena Kuscheva, Iryina in Alisa Delina, ravnateljica Srednje elektro-računalniške šole Irena Srša Žnidarič, svetovalna delavka na Osnovni šoli Bojana Ilicha Cvetka Žerjal Stres in pedagog na Centru za svetovanje otrok in mladostnikov Maribor Aljaž Tulimirovič.
Rusko-Ukrajinska vojna je vstopila v 922 dan. Žarišče v naši neposredni bližini je od februarja 2022 terjalo selitve več milijonov ukrajinskih vojnih prebežnikov in številni so varen dom našli v Mariboru. V času zaostrovanja konflikta, dobra dva tedna po ukrajinskem državnem prazniku neodvisnosti se je Sara Zmrzlak pogovarjala z begunskima družinama, leto dni po njihovem prvem srečanju, in drugimi deležniki, ki so vpeti v njihovo integracijo. Sogovorniki: vojne prebežnice Olena Kuscheva, Iryina in Alisa Delina, ravnateljica Srednje elektro-računalniške šole Irena Srša Žnidarič, svetovalna delavka na Osnovni šoli Bojana Ilicha Cvetka Žerjal Stres in pedagog na Centru za svetovanje otrok in mladostnikov Maribor Aljaž Tulimirovič.
Rubriko smo namenili minuli 80. obletnici osvoboditve zavezniških vojnih ujetnikov v Dravski dolini in napovedali jutrišnji mednarodni strokovni posvet na to temo, ki ga v Mariboru pripravlja Univerza Alma Mater Europaea
Rubriko smo namenili minuli 80. obletnici osvoboditve zavezniških vojnih ujetnikov v Dravski dolini in napovedali jutrišnji mednarodni strokovni posvet na to temo, ki ga v Mariboru pripravlja Univerza Alma Mater Europaea
Rusko-Ukrajinska vojna je vstopila v 922 dan. Žarišče v naši neposredni bližini je od februarja 2022 terjalo selitve več milijonov ukrajinskih vojnih prebežnikov in številni so varen dom našli v Mariboru. V času zaostrovanja konflikta, dobra dva tedna po ukrajinskem državnem prazniku neodvisnosti se je Sara Zmrzlak pogovarjala z begunskima družinama, leto dni po njihovem prvem srečanju, in drugimi deležniki, ki so vpeti v njihovo integracijo. Sogovorniki: vojne prebežnice Olena Kuscheva, Iryina in Alisa Delina, ravnateljica Srednje elektro-računalniške šole Irena Srša Žnidarič, svetovalna delavka na Osnovni šoli Bojana Ilicha Cvetka Žerjal Stres in pedagog na Centru za svetovanje otrok in mladostnikov Maribor Aljaž Tulimirovič.
Rusko-Ukrajinska vojna je vstopila v 922 dan. Žarišče v naši neposredni bližini je od februarja 2022 terjalo selitve več milijonov ukrajinskih vojnih prebežnikov in številni so varen dom našli v Mariboru. V času zaostrovanja konflikta, dobra dva tedna po ukrajinskem državnem prazniku neodvisnosti se je Sara Zmrzlak pogovarjala z begunskima družinama, leto dni po njihovem prvem srečanju, in drugimi deležniki, ki so vpeti v njihovo integracijo. Sogovorniki: vojne prebežnice Olena Kuscheva, Iryina in Alisa Delina, ravnateljica Srednje elektro-računalniške šole Irena Srša Žnidarič, svetovalna delavka na Osnovni šoli Bojana Ilicha Cvetka Žerjal Stres in pedagog na Centru za svetovanje otrok in mladostnikov Maribor Aljaž Tulimirovič.
Športno društvo Loka - Rošnja bo ta konec tedna z različnimi prireditvami proslavilo 50-letnico delovanja. V športnem parku Ložič pripravljajo danes ob 17-ih veteranski nogometni memorialni turnir Petra in Damjana Bandurja, jutri ob 20.00 pa osrednjo veselico z ansambloma Vražji muzikanti in Galama. Zabavo bodo popestrili z izborom najlepše buče, ob 16.00 pa bodo izvedli nogometni turnir selekcij do 7 in 9 let. Kot sta Dejanu Ratu povedala sogovornika, je prav želja po igranju nogometa pripeljala do začetkov organiziranega športnega udejstvovanja v Loki in Rošnji, s pridnimi rokami pa so v petih desetletjih zgradili potrebno infrastrukturo, ki je tudi središče vsakodnevnega druženja.
Športno društvo Loka - Rošnja bo ta konec tedna z različnimi prireditvami proslavilo 50-letnico delovanja. V športnem parku Ložič pripravljajo danes ob 17-ih veteranski nogometni memorialni turnir Petra in Damjana Bandurja, jutri ob 20.00 pa osrednjo veselico z ansambloma Vražji muzikanti in Galama. Zabavo bodo popestrili z izborom najlepše buče, ob 16.00 pa bodo izvedli nogometni turnir selekcij do 7 in 9 let. Kot sta Dejanu Ratu povedala sogovornika, je prav želja po igranju nogometa pripeljala do začetkov organiziranega športnega udejstvovanja v Loki in Rošnji, s pridnimi rokami pa so v petih desetletjih zgradili potrebno infrastrukturo, ki je tudi središče vsakodnevnega druženja.
Gradnja Centra Rotovž poteka že več kot dve leti, še skoraj toliko časa naj bi preteklo do njegovega odprtja. Največja mariborska kulturna naložba se je tudi precej podražila, ni pa še znano, kdo bo plačal razliko.
Gradnja Centra Rotovž poteka že več kot dve leti, še skoraj toliko časa naj bi preteklo do njegovega odprtja. Največja mariborska kulturna naložba se je tudi precej podražila, ni pa še znano, kdo bo plačal razliko.
Povprečnina za letos in prihodnje leto je določena v znesku 725 evrov, država pa se je zavezala, da bo občinam vsako leto razdelila nekaj deset milijonov za kritje višjih stroškov dela. Kljub temu razkorak med dejanskimi stroški občin in dodeljeno povprečnino ostaja oziroma je celo vse višji. Kakšne so zahteve in pričakovanja občinskih združenj pred pogajanji z državo, smo preverili v tokratni oddaji Aktualno.
Povprečnina za letos in prihodnje leto je določena v znesku 725 evrov, država pa se je zavezala, da bo občinam vsako leto razdelila nekaj deset milijonov za kritje višjih stroškov dela. Kljub temu razkorak med dejanskimi stroški občin in dodeljeno povprečnino ostaja oziroma je celo vse višji. Kakšne so zahteve in pričakovanja občinskih združenj pred pogajanji z državo, smo preverili v tokratni oddaji Aktualno.
V javnih zavodih kritično primanjkuje kuharjev. Mladih to delo zaradi nizkega plačila in težkih delovnih pogojev ne zanima, starejši odhajajo tudi v povsem druge panoge. Potreben kader zaman iščejo na Zavodu za zaposlovanje, zato v vodstvih zavodov opozarjajo na nujne sistemske spremembe v plačnem sistemu, še preden se v državi zgodi kuharski kolaps.
V javnih zavodih kritično primanjkuje kuharjev. Mladih to delo zaradi nizkega plačila in težkih delovnih pogojev ne zanima, starejši odhajajo tudi v povsem druge panoge. Potreben kader zaman iščejo na Zavodu za zaposlovanje, zato v vodstvih zavodov opozarjajo na nujne sistemske spremembe v plačnem sistemu, še preden se v državi zgodi kuharski kolaps.
V Lovrencu na Pohorju so tudi letošnji avgust popestrili tradicionalni Jezernikovi dnevi. Pohodi, koncerti, razstave, potopisna predavanja, športni in mnogi drugi dogodki privabljajo ljudi od blizu in daleč; tudi na Radiu Maribor smo dopoldne odkrivali te lepe pohorske kraje. Kaj še ponujajo Jezernikovi dnevi v zadnjem avgustovskem tednu, kako krepijo in razvijajo lovrenški turizem in katerih naložb se lotevajo?
V Lovrencu na Pohorju so tudi letošnji avgust popestrili tradicionalni Jezernikovi dnevi. Pohodi, koncerti, razstave, potopisna predavanja, športni in mnogi drugi dogodki privabljajo ljudi od blizu in daleč; tudi na Radiu Maribor smo dopoldne odkrivali te lepe pohorske kraje. Kaj še ponujajo Jezernikovi dnevi v zadnjem avgustovskem tednu, kako krepijo in razvijajo lovrenški turizem in katerih naložb se lotevajo?
Grozdje je dozorelo in v Podravju se začenjajo trgatve. Kakšno letino lahko pričakujemo, kaj kažejo zadnje analize, na kaj morajo biti vinogradniki pozorni in še mnogo drugega smo izvedeli v oddaji Aktualno.
Grozdje je dozorelo in v Podravju se začenjajo trgatve. Kakšno letino lahko pričakujemo, kaj kažejo zadnje analize, na kaj morajo biti vinogradniki pozorni in še mnogo drugega smo izvedeli v oddaji Aktualno.
V zadnjem letu se je še zaostril spor med mariborskimi političnimi strankami glede upravljanja občinskega holdinga javnih podjetij. Mestni svetniki bodo na četrtkovi/jutrišnji izredni seji tako spet razpravljali o poslovanju holdinga in županovih predlogih o izplačilih nadzornikom in načinu imenovanja nadzornega sveta. Mnenja smo soočili v tokratni oddaji Aktualno.
V zadnjem letu se je še zaostril spor med mariborskimi političnimi strankami glede upravljanja občinskega holdinga javnih podjetij. Mestni svetniki bodo na četrtkovi/jutrišnji izredni seji tako spet razpravljali o poslovanju holdinga in županovih predlogih o izplačilih nadzornikom in načinu imenovanja nadzornega sveta. Mnenja smo soočili v tokratni oddaji Aktualno.
Na kaj pomislite ob omembi besede festival? Je to glasbeni ali gledališki? Morda festival gastronomskih presežkov? Naštetih je na našem območju precej, redkejši in tudi bolj specifični pa so pripovedovalski festivali in na enega od teh – na Pohorsko pravljico – vas popeljemo v naslednjih minutah. Sara Zmrzlak je bila v Rušah, kjer je minuli torek spisal zadnje poglavje že 13. zgodbe festival, ki ob pomoči naših najboljših slovenskih pravljičark in pravljičarjev obuja in raziskuje našo pripovedovalsko in pravljično dediščino.
Na kaj pomislite ob omembi besede festival? Je to glasbeni ali gledališki? Morda festival gastronomskih presežkov? Naštetih je na našem območju precej, redkejši in tudi bolj specifični pa so pripovedovalski festivali in na enega od teh – na Pohorsko pravljico – vas popeljemo v naslednjih minutah. Sara Zmrzlak je bila v Rušah, kjer je minuli torek spisal zadnje poglavje že 13. zgodbe festival, ki ob pomoči naših najboljših slovenskih pravljičark in pravljičarjev obuja in raziskuje našo pripovedovalsko in pravljično dediščino.
Na razstavišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni je vse nared za 62-ti mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra. Začel se bo to soboto, 24. avgusta, v oddaji Aktualno ob pol 10-ih pa ste slišali, kaj prinaša letošnji največji in najpomembnejši kmetijsko živilski sejem v tem delu Evrope.
Na razstavišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni je vse nared za 62-ti mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra. Začel se bo to soboto, 24. avgusta, v oddaji Aktualno ob pol 10-ih pa ste slišali, kaj prinaša letošnji največji in najpomembnejši kmetijsko živilski sejem v tem delu Evrope.
Center umetnostne in domače obrti v Slovenski Bistrici je nedavno postal eden od sedmih regijskih centrov v Sloveniji, pristojnih za razvoj in ohranjanje rokodelstva. Z ustvarjalci, ki delujejo pod okriljem centra se pogovarjamo o njihovih pričakovanjih in oblikah pomoči v prihodnje, ohranjanju tradicionalnih rokodelskih panog, prenosu znanja in veščin na mlajše, pa tudi o nalogah, ki jih slovenskobistriškemu centru prinašajo nova pooblastila. Gostje so oblikovalka nakita Vesna Plavec in mladi lončar, keramik Jan Tapiwa Chapo iz Slovenske Bistrice, tapetnik restavrator Marko Plohl s Ptuja in vodja rokodelskega centra Ljubica Zgonec Zorko.
Center umetnostne in domače obrti v Slovenski Bistrici je nedavno postal eden od sedmih regijskih centrov v Sloveniji, pristojnih za razvoj in ohranjanje rokodelstva. Z ustvarjalci, ki delujejo pod okriljem centra se pogovarjamo o njihovih pričakovanjih in oblikah pomoči v prihodnje, ohranjanju tradicionalnih rokodelskih panog, prenosu znanja in veščin na mlajše, pa tudi o nalogah, ki jih slovenskobistriškemu centru prinašajo nova pooblastila. Gostje so oblikovalka nakita Vesna Plavec in mladi lončar, keramik Jan Tapiwa Chapo iz Slovenske Bistrice, tapetnik restavrator Marko Plohl s Ptuja in vodja rokodelskega centra Ljubica Zgonec Zorko.
Kustosinja in angažirana družbena delavka Petra Matić iz Zagreba je del poletja preživela v umetniški rezidenci Soba za goste Pekarne Magdalenske mreže v Mariboru. Tudi tam je iskala zgodbe o času, ko so v Jugoslavijo prihajali študentje iz držav bloka oziroma gibanja neuvrščenih. Je ustanoviteljica in direktorica kulturne organizacije Jutro, ki deluje na področju sodobne umetnosti, dediščine in človekovih pravic, kustosinja v Muzeju sodobne umetnosti Zagreb in pripravlja digitalni arhiv neuvrščenih, ki ga bodo predstavili prihodnje leto; pravi da bo šlo za majhen muzej skupnosti, dostopen javnosti. Z zainteresirano javnostjo se je ob ponedeljkih srečevala ob čaju v prostorih Obrata, z Ireno Kodrič Cizerl pa nekega dopoldneva v Mestnem parku. Tam sta se pogovarjali o odročju njenega raziskovanja, spomnili na izmenjavo izkušenj med ustanovami in ljudmi in ugotavljali, kako pomembne so zgodbe ljudi za odprto in empatično družbo. Sogovornica o Mariboru pravi, da ima pridih morskega mesta, najbrž zaradi Drave.... Prevode bere Sara Zmrzlak.
Kustosinja in angažirana družbena delavka Petra Matić iz Zagreba je del poletja preživela v umetniški rezidenci Soba za goste Pekarne Magdalenske mreže v Mariboru. Tudi tam je iskala zgodbe o času, ko so v Jugoslavijo prihajali študentje iz držav bloka oziroma gibanja neuvrščenih. Je ustanoviteljica in direktorica kulturne organizacije Jutro, ki deluje na področju sodobne umetnosti, dediščine in človekovih pravic, kustosinja v Muzeju sodobne umetnosti Zagreb in pripravlja digitalni arhiv neuvrščenih, ki ga bodo predstavili prihodnje leto; pravi da bo šlo za majhen muzej skupnosti, dostopen javnosti. Z zainteresirano javnostjo se je ob ponedeljkih srečevala ob čaju v prostorih Obrata, z Ireno Kodrič Cizerl pa nekega dopoldneva v Mestnem parku. Tam sta se pogovarjali o odročju njenega raziskovanja, spomnili na izmenjavo izkušenj med ustanovami in ljudmi in ugotavljali, kako pomembne so zgodbe ljudi za odprto in empatično družbo. Sogovornica o Mariboru pravi, da ima pridih morskega mesta, najbrž zaradi Drave.... Prevode bere Sara Zmrzlak.
Študenta pesnica Alja Pušič in glasbenik Gašper Drev sta svoje prijateljstvo in ustvarjalno sodelovanje okronala z dvodelnim albumom avtorske uglasbene poezije Neskončno dolgi pogovori. Na enem CD-ju, posnetem v OBRAT-u Pekarne Magdalenske mreže, se predstavita kot duet, drugega pa sta posnela v mariborski Dvorani Gustaf z bandom; vsi sodelujoči so stopili v živ dialog s poezijo. Projekt je nastal s pomočjo mentorice pesnice Nine Medved in njenega Zavoda za poetizacijo sveta Dve luni in ob podpori uveljavljenega glasbenika Boštjana Gombača. Povedali smo zgodbo o osvežujoče ustvarjalnem projektu, ki bo zdaj, zdaj izšel, in ob katerem nam je sredi vročinskega vala še topleje pri srcu, in to prav zato, ker je tako zelo »kul«.
Študenta pesnica Alja Pušič in glasbenik Gašper Drev sta svoje prijateljstvo in ustvarjalno sodelovanje okronala z dvodelnim albumom avtorske uglasbene poezije Neskončno dolgi pogovori. Na enem CD-ju, posnetem v OBRAT-u Pekarne Magdalenske mreže, se predstavita kot duet, drugega pa sta posnela v mariborski Dvorani Gustaf z bandom; vsi sodelujoči so stopili v živ dialog s poezijo. Projekt je nastal s pomočjo mentorice pesnice Nine Medved in njenega Zavoda za poetizacijo sveta Dve luni in ob podpori uveljavljenega glasbenika Boštjana Gombača. Povedali smo zgodbo o osvežujoče ustvarjalnem projektu, ki bo zdaj, zdaj izšel, in ob katerem nam je sredi vročinskega vala še topleje pri srcu, in to prav zato, ker je tako zelo »kul«.
Slovesni praznik Marijinega vnebovzetja, spada med najstarejše Marijine praznike. Pri Slovencih je praznik Marijinega vnebovzetja izredno priljubljen in ima različna imena, največkrat mu pravimo veliki šmaren. S praznikom Marijinega vnebovzetja pa je povezana tudi tradicija blagoslavljanja zelišč. Obiskali smo Brezje, Slovensko Marijino narodno svetišče in Ptujsko Goro, baziliko Marije Zavetnice s plaščem. O prazniku in romanjih smo se pogovarjali v praznični oddaji.
Slovesni praznik Marijinega vnebovzetja, spada med najstarejše Marijine praznike. Pri Slovencih je praznik Marijinega vnebovzetja izredno priljubljen in ima različna imena, največkrat mu pravimo veliki šmaren. S praznikom Marijinega vnebovzetja pa je povezana tudi tradicija blagoslavljanja zelišč. Obiskali smo Brezje, Slovensko Marijino narodno svetišče in Ptujsko Goro, baziliko Marije Zavetnice s plaščem. O prazniku in romanjih smo se pogovarjali v praznični oddaji.
Obiskali smo Študentske domove Maribor. S sogovorniki smo med drugim spomnili na razpis za podaljšanje bivanja za prihajajoče študijsko leto, za katerega je vlogo možno oddati samo še do petka, 16. avgusta 2024, govorili pa smo tudi o načrtovanih obnovah v domovih.
Obiskali smo Študentske domove Maribor. S sogovorniki smo med drugim spomnili na razpis za podaljšanje bivanja za prihajajoče študijsko leto, za katerega je vlogo možno oddati samo še do petka, 16. avgusta 2024, govorili pa smo tudi o načrtovanih obnovah v domovih.
Obiskali smo mariborsko podzemlje. Ustavili smo se v znameniti mariborski Vinagovi kleti, ki z novimi vsebinami vabi obiskovalce; ena od prireditev bo 1. Podzemni vinski festival, ki bo že kmalu povezal več kot 30 slovenskih vinarjev.
Obiskali smo mariborsko podzemlje. Ustavili smo se v znameniti mariborski Vinagovi kleti, ki z novimi vsebinami vabi obiskovalce; ena od prireditev bo 1. Podzemni vinski festival, ki bo že kmalu povezal več kot 30 slovenskih vinarjev.
Med ekipo 50 planincev invalidov in spremljevalcev Odbora In Planinec pri PZS, ki so se uspešno povzpeli na štiri tisočak v Švici, sta bili tudi slabovidni planinki in vodnika s Štajerske. O njihovih občutkih in doživljanju tega velikega podviga, pa tudi o tem, kaj invalidnim osebam pomeni druženje in planinarjenje pod okriljem Odbora In Planinec smo se pogovarjali s para športnicama Janjo Führer in Minko Fras ter vodnikoma prostovoljcema Ivano Leskovar in Igorjem Oprešnikom.
Med ekipo 50 planincev invalidov in spremljevalcev Odbora In Planinec pri PZS, ki so se uspešno povzpeli na štiri tisočak v Švici, sta bili tudi slabovidni planinki in vodnika s Štajerske. O njihovih občutkih in doživljanju tega velikega podviga, pa tudi o tem, kaj invalidnim osebam pomeni druženje in planinarjenje pod okriljem Odbora In Planinec smo se pogovarjali s para športnicama Janjo Führer in Minko Fras ter vodnikoma prostovoljcema Ivano Leskovar in Igorjem Oprešnikom.
Kulturna četrt Minoriti, kot so pred dvema letoma uradno poimenovali mestni predel ob prenovljenem Vojašniškem trgu v Mariboru, je sklop prizorišč, na katerih je mogoče doživeti filmske, glasbene, gledališke, plesne, razstavne in pogovorne vsebine. Te nastajajo v sodelovanju Lutkovnega gledališča Maribor, ki upravlja četrt, z mnogimi drugimi zavodi, društvi, organizacijami. Zanimal nas je neto izkupiček tega sodelovanja, spomnili pa smo tudi na bruto vložek, ki zahteva tudi veliko vzdržljivosti in entuziazma.
Kulturna četrt Minoriti, kot so pred dvema letoma uradno poimenovali mestni predel ob prenovljenem Vojašniškem trgu v Mariboru, je sklop prizorišč, na katerih je mogoče doživeti filmske, glasbene, gledališke, plesne, razstavne in pogovorne vsebine. Te nastajajo v sodelovanju Lutkovnega gledališča Maribor, ki upravlja četrt, z mnogimi drugimi zavodi, društvi, organizacijami. Zanimal nas je neto izkupiček tega sodelovanja, spomnili pa smo tudi na bruto vložek, ki zahteva tudi veliko vzdržljivosti in entuziazma.
V oddaji Aktualno smo preverili, kakšen je vpis v mariborske osnovne šole in vrtce za prihajajoče šolsko leto, dotaknili smo se občinskih načrtov investicijskega vzdrževanja šolskih in vrtčevskih objektov, naša osrednja pozornost pa je bila namenjena mariborski mednarodni osnovni šoli.
V oddaji Aktualno smo preverili, kakšen je vpis v mariborske osnovne šole in vrtce za prihajajoče šolsko leto, dotaknili smo se občinskih načrtov investicijskega vzdrževanja šolskih in vrtčevskih objektov, naša osrednja pozornost pa je bila namenjena mariborski mednarodni osnovni šoli.
Olimpijske igre v Parizu niso zgolj priložnost za predstavitev naših športnikov, v Slovenski hiši v parku La Villette ima pomembno mesto tudi slovenska kulinarika. Da se naša kulinarika predstavlja tudi tujim gostom skrbijo na letošnjih igrah ugledni gostinci bratje Jezeršek.
Olimpijske igre v Parizu niso zgolj priložnost za predstavitev naših športnikov, v Slovenski hiši v parku La Villette ima pomembno mesto tudi slovenska kulinarika. Da se naša kulinarika predstavlja tudi tujim gostom skrbijo na letošnjih igrah ugledni gostinci bratje Jezeršek.
V zadnjih letih smo doživeli kolesarsko renesanso. Pandemija je mnoge spodbudila, da so sedli na kolo in odkrili tovrstno svobodo. Slovenski kolesarji blestijo na dirkah in nas navdihujejo s svojimi dosežki. A ne gre le za profesionalce – kolesarjenje je postalo del vsakdana za mnoge rekreativce. Raziskali smo njihov in tudi naš svet. Sara Zmrzlak je z vodjo mariborske kolesarske mreže Žigo Ozvaldičem govorila o izbiri pravega kolesa in skrivnosti nakupa rabljenih. Kakšen pogled ima na električna kolesa in v kako za kolesarje prijaznem mestu živimo?
V zadnjih letih smo doživeli kolesarsko renesanso. Pandemija je mnoge spodbudila, da so sedli na kolo in odkrili tovrstno svobodo. Slovenski kolesarji blestijo na dirkah in nas navdihujejo s svojimi dosežki. A ne gre le za profesionalce – kolesarjenje je postalo del vsakdana za mnoge rekreativce. Raziskali smo njihov in tudi naš svet. Sara Zmrzlak je z vodjo mariborske kolesarske mreže Žigo Ozvaldičem govorila o izbiri pravega kolesa in skrivnosti nakupa rabljenih. Kakšen pogled ima na električna kolesa in v kako za kolesarje prijaznem mestu živimo?
Vstopili smo v mesec, ki je po količini odvzete krvi zaradi letnih dopustov za naše centre za transfuzijsko medicino najslabši mesec v letu. Kakšne so zaloge v mariborskem centru, ki skrbi za nemoteno oskrbo bolnikov v mariborskem kliničnem centru in tudi v murskosoboški in ptujski bolnišnici? Kam kri potuje po odvzemu? In zakaj pri krvodajalstvu ni preračunljivosti?
Vstopili smo v mesec, ki je po količini odvzete krvi zaradi letnih dopustov za naše centre za transfuzijsko medicino najslabši mesec v letu. Kakšne so zaloge v mariborskem centru, ki skrbi za nemoteno oskrbo bolnikov v mariborskem kliničnem centru in tudi v murskosoboški in ptujski bolnišnici? Kam kri potuje po odvzemu? In zakaj pri krvodajalstvu ni preračunljivosti?
Kulturne ustanove poleti ne samevajo, saj zavijejo v vročih dneh v muzeje in galerije številni turisti, ki vključijo v ogled obiskanih krajev tudi seznanjanje z njihovo zgodovino in kulturo. Kaj ponujajo v teh dneh nekatere kulturne ustanove v Mariboru in na Ptuju in kakšen je obisk, smo preverili v tokratni oddaji Aktualno.
Kulturne ustanove poleti ne samevajo, saj zavijejo v vročih dneh v muzeje in galerije številni turisti, ki vključijo v ogled obiskanih krajev tudi seznanjanje z njihovo zgodovino in kulturo. Kaj ponujajo v teh dneh nekatere kulturne ustanove v Mariboru in na Ptuju in kakšen je obisk, smo preverili v tokratni oddaji Aktualno.
Po razpoložljivih podatkih zdrsne v Sloveniji v odvisnost kar četrtina tistih, ki prepovedane droge poskusijo, zaradi predoziranja pa jih v državi umre vsako leto več deset. Temni splet je vplival na dostopnost drog, in medtem ko so pristojne službe pred leti poročale, da naj na našem koncu države ne bi zaznavale povečanega števila uporabnikov, da pa so ti iz leta v leto vse mlajši. In kakšno je stanje v letu 2024? Kako visok davek zahtevajo nedovoljene droge pri nas? Imamo v Mariboru dovolj varnih prostorov za varno uporabo? Kaj opaža stroka? Pogovarjali smo se z doktorjem Martinom Gselmanom iz Centra za duševno zdravje odraslih v Zdravstvenem domu Adolfa Drolca Maribor in s strokovno sodelavko mariborske izpostave Drogart-a Natalijo Tetičkovič Bogataj
Po razpoložljivih podatkih zdrsne v Sloveniji v odvisnost kar četrtina tistih, ki prepovedane droge poskusijo, zaradi predoziranja pa jih v državi umre vsako leto več deset. Temni splet je vplival na dostopnost drog, in medtem ko so pristojne službe pred leti poročale, da naj na našem koncu države ne bi zaznavale povečanega števila uporabnikov, da pa so ti iz leta v leto vse mlajši. In kakšno je stanje v letu 2024? Kako visok davek zahtevajo nedovoljene droge pri nas? Imamo v Mariboru dovolj varnih prostorov za varno uporabo? Kaj opaža stroka? Pogovarjali smo se z doktorjem Martinom Gselmanom iz Centra za duševno zdravje odraslih v Zdravstvenem domu Adolfa Drolca Maribor in s strokovno sodelavko mariborske izpostave Drogart-a Natalijo Tetičkovič Bogataj
Osvežitve poleti ne iščemo samo v morju in na bazenih, ampak tudi v jezerih. In teh v Sloveniji ne manjka, tudi na našem koncu ne. Eno takšnih je gotovo Zeleno jezero oziroma Green Lake v Kidričevem, znano tudi gramoznica Pleterje. Tam je možno plavati in supati, pa tudi wejkati v wakeparku oziroma smučati in deskati na vodi.
Osvežitve poleti ne iščemo samo v morju in na bazenih, ampak tudi v jezerih. In teh v Sloveniji ne manjka, tudi na našem koncu ne. Eno takšnih je gotovo Zeleno jezero oziroma Green Lake v Kidričevem, znano tudi gramoznica Pleterje. Tam je možno plavati in supati, pa tudi wejkati v wakeparku oziroma smučati in deskati na vodi.
V prvi polovici tega meseca je v prestolnici Kazahstana, Astani, potekala 35. Mednarodna biološka olimpiada. Na njej je sodelovala tudi slovenska ekipa, ki so jo sestavljali štirje dijaki.
V prvi polovici tega meseca je v prestolnici Kazahstana, Astani, potekala 35. Mednarodna biološka olimpiada. Na njej je sodelovala tudi slovenska ekipa, ki so jo sestavljali štirje dijaki.
Dolgoletna direktorica Doma starejših dr. Jožeta Potrča Poljčane z enoto v Slovenski Bistrici, Iva Novak, začenja jutri, 1. avgusta, peti mandat. O razmerah na področju domskega varstva starejših, ki se v Sloveniji slabšajo, programu dela v tej ustanovi v prihodnjih letih in o njenem videnju dolgotrajne oskrbe starejših pri nas smo se z gostjo pogovarjali v oddaji Aktualno.
Dolgoletna direktorica Doma starejših dr. Jožeta Potrča Poljčane z enoto v Slovenski Bistrici, Iva Novak, začenja jutri, 1. avgusta, peti mandat. O razmerah na področju domskega varstva starejših, ki se v Sloveniji slabšajo, programu dela v tej ustanovi v prihodnjih letih in o njenem videnju dolgotrajne oskrbe starejših pri nas smo se z gostjo pogovarjali v oddaji Aktualno.
Julija je vodenje mariborske Snage prevzel Vito Martinčič, zamenjava na vodilnem položaju pa je med zaposlenimi povzročila pretres. O odnosih v podjetju, poslovanju Snage in drugih aktualnostih smo z novim direktorjem spregovorili v današnji oddaji.
Julija je vodenje mariborske Snage prevzel Vito Martinčič, zamenjava na vodilnem položaju pa je med zaposlenimi povzročila pretres. O odnosih v podjetju, poslovanju Snage in drugih aktualnostih smo z novim direktorjem spregovorili v današnji oddaji.
Delež starejših na lokalni, regionalni in globalni ravni se povečuje, zato sta potrebna čim bolj celovita obravnava in konkretno ukrepanje na vseh ravneh družbenega dogajanja. V Mariboru že dve leti deluje Pisarna za starejše, posvetovalno telo župana je Svet za starejše, ponovni zagon pa je dobilo tudi društvo Spominčica.
Delež starejših na lokalni, regionalni in globalni ravni se povečuje, zato sta potrebna čim bolj celovita obravnava in konkretno ukrepanje na vseh ravneh družbenega dogajanja. V Mariboru že dve leti deluje Pisarna za starejše, posvetovalno telo župana je Svet za starejše, ponovni zagon pa je dobilo tudi društvo Spominčica.
V občini Poljčane so v teh dneh začeli obnavljati tamkajšnjo Zdravstveno postajo, nedavno se je začela tudi obnova dvorane v poljčanskem Domu športa in kulture. O teh in drugih aktualnih projektih v tej majhni podravski občini pod Bočem smo govorili v oddaji Aktualno
V občini Poljčane so v teh dneh začeli obnavljati tamkajšnjo Zdravstveno postajo, nedavno se je začela tudi obnova dvorane v poljčanskem Domu športa in kulture. O teh in drugih aktualnih projektih v tej majhni podravski občini pod Bočem smo govorili v oddaji Aktualno
Preselili smo se v drugačen čas, ki je po kolektivnem šoku privedel do kolektivnega prostovoljstva, od druge svetovne vojne do mladinskih delovnih brigad, ki jih mlajše generacije poznamo iz pripovedovanj staršev ali starih staršev, iz arhivskih zapisov ali zaradi simbolnih brigad, ki ohranjajo spomin na ta del socialističnega mozaika. Fenomen smo obravnavali večplastno, od njihovega velikega pomena za gospodarsko obnovo in za krepitev socialističnih vrednot, do povezovanja in mobilizacije mladih in utrjevanja ideologije.
Preselili smo se v drugačen čas, ki je po kolektivnem šoku privedel do kolektivnega prostovoljstva, od druge svetovne vojne do mladinskih delovnih brigad, ki jih mlajše generacije poznamo iz pripovedovanj staršev ali starih staršev, iz arhivskih zapisov ali zaradi simbolnih brigad, ki ohranjajo spomin na ta del socialističnega mozaika. Fenomen smo obravnavali večplastno, od njihovega velikega pomena za gospodarsko obnovo in za krepitev socialističnih vrednot, do povezovanja in mobilizacije mladih in utrjevanja ideologije.
Opozarjamo na kampanjo Slovenija proti kletkam Društva AETP. Z objavljanjem posnetkov iz skritih preiskav prikazujejo standardne živinorejske prakse v Sloveniji in želijo izboljšati položaj rejnih živali. Njihova stiska in bolečina sta očem skrita, okoliščine, v katerih živijo, pa so posledica pomanjkanja empatije in ekonomičnosti. Predsednik društva, Mariborčan Samo Curk, se zaveda, da je svet, v katerem človek ne bi izkoriščal živali, utopija, mogoč pa je družbeni dogovor, kako živalim vendarle omogočiti bolj humano življenje.
Opozarjamo na kampanjo Slovenija proti kletkam Društva AETP. Z objavljanjem posnetkov iz skritih preiskav prikazujejo standardne živinorejske prakse v Sloveniji in želijo izboljšati položaj rejnih živali. Njihova stiska in bolečina sta očem skrita, okoliščine, v katerih živijo, pa so posledica pomanjkanja empatije in ekonomičnosti. Predsednik društva, Mariborčan Samo Curk, se zaveda, da je svet, v katerem človek ne bi izkoriščal živali, utopija, mogoč pa je družbeni dogovor, kako živalim vendarle omogočiti bolj humano življenje.
Center za starejše Metulj v Slovenski Bistrici z različnimi prostočasnimi dejavnosti povezuje uporabnike že 15 let. Mnogi si vsakdana brez Metulja, kjer se družijo, pridobivajo nove veščine in tako ohanjajo tudi svoje zdravje, ne znajo predstavljati. V Metulju, kjer je živahno tudi v teh poletnih dneh, smo se pogovarjali z njegovimi uporabniki, prostovoljci in osebami, ki poklicno delujejo v centru in posneto predstavljamo v oddaji Aktualno.
Center za starejše Metulj v Slovenski Bistrici z različnimi prostočasnimi dejavnosti povezuje uporabnike že 15 let. Mnogi si vsakdana brez Metulja, kjer se družijo, pridobivajo nove veščine in tako ohanjajo tudi svoje zdravje, ne znajo predstavljati. V Metulju, kjer je živahno tudi v teh poletnih dneh, smo se pogovarjali z njegovimi uporabniki, prostovoljci in osebami, ki poklicno delujejo v centru in posneto predstavljamo v oddaji Aktualno.
Naš sogovornik je bil meteorolog Aleš Satler. Govorili smo o meteorologiji kot vedi, njenih značilnostih in o vremenskih pojavih, ki so v zadnjih letih ob segrevanju ozračja vse bolj ekstremni. Zanimalo nas je tudi, kako natančne so aplikacije, ki jih imamo na mobilnih telefonih, kolikšna je možnost tornada v Sloveniji in kako napovedljivo je vreme pri nas.
Naš sogovornik je bil meteorolog Aleš Satler. Govorili smo o meteorologiji kot vedi, njenih značilnostih in o vremenskih pojavih, ki so v zadnjih letih ob segrevanju ozračja vse bolj ekstremni. Zanimalo nas je tudi, kako natančne so aplikacije, ki jih imamo na mobilnih telefonih, kolikšna je možnost tornada v Sloveniji in kako napovedljivo je vreme pri nas.
V oddaji Aktualno smo se tokrat podali na teren, v AMZS-jev center varne vožnje na Vranskem. Zanimalo nas je, kako pripraviti vozilo na daljšo vožnjo in kako se odpraviti na potovanje, da bo varno in brez zapletov.
V oddaji Aktualno smo se tokrat podali na teren, v AMZS-jev center varne vožnje na Vranskem. Zanimalo nas je, kako pripraviti vozilo na daljšo vožnjo in kako se odpraviti na potovanje, da bo varno in brez zapletov.
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Posledice segrevanja ozračja so tudi ekstremni vremenski pojavi, ki smo jim žal priča tudi to poletje. Tako je toča že dvakrat v kratkem času klestila v Podravju, supernevihtne celice pa so bile tako močne, da ni pomagala niti protitočna obramba. Zakaj in kako protitočno obrambo sploh izvajajo?
Posledice segrevanja ozračja so tudi ekstremni vremenski pojavi, ki smo jim žal priča tudi to poletje. Tako je toča že dvakrat v kratkem času klestila v Podravju, supernevihtne celice pa so bile tako močne, da ni pomagala niti protitočna obramba. Zakaj in kako protitočno obrambo sploh izvajajo?
V oddaji Aktualno smo tokrat govorili o investiciji v obnovo Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru. Pogovarjali smo se z dekanjo Matejo Lorber.
V oddaji Aktualno smo tokrat govorili o investiciji v obnovo Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru. Pogovarjali smo se z dekanjo Matejo Lorber.
Ekološka kmetija Zelena centrala, ki jo vodi pisateljica Nataša Kramberger, je tudi letos partner v projektu Knjižnica pod krošnjami, da bi tudi na podeželju zagotovili programe kakovostnega preživljanja prostega časa. Obenem je na naslovu Jurovski dol 40 inkubator dragocenega znanja in izkušenj za prostovoljce iz Evrope in tudi od drugod. Več kot 150 jih je že bilo tam v okviru evropskih programov, tudi zdaj so trije. Če so Lea, Cameron in Maxi nazadnje skuhali velike količine slivove marmelade, pa jih kmalu, ko prispe še dvanajst prostovoljcev, čaka raziskovanje bližnjega gozda. Zanimala jih bo biotska raznovrstnost, tudi skozi prizmo podnebnih sprememb.
Ekološka kmetija Zelena centrala, ki jo vodi pisateljica Nataša Kramberger, je tudi letos partner v projektu Knjižnica pod krošnjami, da bi tudi na podeželju zagotovili programe kakovostnega preživljanja prostega časa. Obenem je na naslovu Jurovski dol 40 inkubator dragocenega znanja in izkušenj za prostovoljce iz Evrope in tudi od drugod. Več kot 150 jih je že bilo tam v okviru evropskih programov, tudi zdaj so trije. Če so Lea, Cameron in Maxi nazadnje skuhali velike količine slivove marmelade, pa jih kmalu, ko prispe še dvanajst prostovoljcev, čaka raziskovanje bližnjega gozda. Zanimala jih bo biotska raznovrstnost, tudi skozi prizmo podnebnih sprememb.
Tudi zaradi bogatega športnega dogajanja v tem poletju smo v tem duhu obarvali tudi oddajo Aktualno. Pred mikrofon smo povabili trikratno doktorico znanosti Joco Zurc, izredno profesorico na Oddelku za pedagogiko mariborske Filozofske fakultete, ki je iz kineziologije doktorirala na japonski univerzi v Okayami. V oddaji smo z njo govorili o filozofiji športa, človekovi gibalni prihodnosti in o tem, koliko gibanja je dovolj za zdravje in za dobro počutje.
Tudi zaradi bogatega športnega dogajanja v tem poletju smo v tem duhu obarvali tudi oddajo Aktualno. Pred mikrofon smo povabili trikratno doktorico znanosti Joco Zurc, izredno profesorico na Oddelku za pedagogiko mariborske Filozofske fakultete, ki je iz kineziologije doktorirala na japonski univerzi v Okayami. V oddaji smo z njo govorili o filozofiji športa, človekovi gibalni prihodnosti in o tem, koliko gibanja je dovolj za zdravje in za dobro počutje.
Štajerski podjetniki znova opozarjajo na škodljive spremembe zakona o čezmejnem izvajanju storitev, saj postajajo podjetja zaradi vse višjih stroškov v tujini nekonkurenčna. In tako zaradi s tem povezanih težav pri sklepanju poslov nekateri že selijo sedež podjetja v tujino. Situacija je resna in kliče po spremembi.
Štajerski podjetniki znova opozarjajo na škodljive spremembe zakona o čezmejnem izvajanju storitev, saj postajajo podjetja zaradi vse višjih stroškov v tujini nekonkurenčna. In tako zaradi s tem povezanih težav pri sklepanju poslov nekateri že selijo sedež podjetja v tujino. Situacija je resna in kliče po spremembi.
Med obvezno opremo, ki jo vzamemo na dopust ali počitnice, so tudi zdravila. Vendar pozor: nepravilno shranjena ne le da izgubijo učinkovitost, pride lahko celo do resnih neželenih učinkov. Kako zaščitimo zdravila pred vročino, kakšen je osnovni nabor potovalne lekarne, kaj lahko zdravimo sami in kdaj je potreben obisk zdravnika, je v oddaji Aktualno svetoval sogovornik iz mariborskih Lekarn.
Med obvezno opremo, ki jo vzamemo na dopust ali počitnice, so tudi zdravila. Vendar pozor: nepravilno shranjena ne le da izgubijo učinkovitost, pride lahko celo do resnih neželenih učinkov. Kako zaščitimo zdravila pred vročino, kakšen je osnovni nabor potovalne lekarne, kaj lahko zdravimo sami in kdaj je potreben obisk zdravnika, je v oddaji Aktualno svetoval sogovornik iz mariborskih Lekarn.
V oddaji Aktualno smo se tokrat ustavili v Gornji Radgoni, kjer se je začelo jubilejno, 50. ocenjevanje vin, poimenovano Vino Slovenija. Slišali ste, da je to mesto ob Muri od nekdaj tesno povezano z žlahtno kapljico, za preverjanje kakovosti vinskih letnikov pa že pet desetletij skrbijo pri Pomurskem sejmu, organizatorju največjega kmetijsko-živilskega sejma pri nas. V oddaji tudi o tem, kako se je spreminjala kakovost vin v tem času, kakšni so trendi pri pridelavi vina in kaj najbolj skrbi vinarje.
V oddaji Aktualno smo se tokrat ustavili v Gornji Radgoni, kjer se je začelo jubilejno, 50. ocenjevanje vin, poimenovano Vino Slovenija. Slišali ste, da je to mesto ob Muri od nekdaj tesno povezano z žlahtno kapljico, za preverjanje kakovosti vinskih letnikov pa že pet desetletij skrbijo pri Pomurskem sejmu, organizatorju največjega kmetijsko-živilskega sejma pri nas. V oddaji tudi o tem, kako se je spreminjala kakovost vin v tem času, kakšni so trendi pri pridelavi vina in kaj najbolj skrbi vinarje.
Poleti se veliko mladih odloči prosti čas nameniti tudi za pridobivanje novih znanj in delovnih izkušenj, tudi z opravljanjem študentskega dela. Za dijake, ki jih zanima raziskovanje kariernih možnosti, so na mariborski Univerzi pripravili tridnevni program: tam bodo lahko razvijali veščine za zaposljivost. Drugi pa bodo izkušnje zbirali z delom, saj je ponudbe za študentsko delo v tem času največ.
Poleti se veliko mladih odloči prosti čas nameniti tudi za pridobivanje novih znanj in delovnih izkušenj, tudi z opravljanjem študentskega dela. Za dijake, ki jih zanima raziskovanje kariernih možnosti, so na mariborski Univerzi pripravili tridnevni program: tam bodo lahko razvijali veščine za zaposljivost. Drugi pa bodo izkušnje zbirali z delom, saj je ponudbe za študentsko delo v tem času največ.
V oddaji Aktualno smo vzeli pod drobnogled dogajanje pri časniku Večer. Potem ko so se morali zaposleni z novim letom preseliti v stavbo mariborskega župana Saše Arsenoviča, napoveduje vodstvo zdaj nova odpuščanja. Večerovci so ogorčeni in lastnikom in vodstvu očitajo finančno in kadrovsko izčrpavanje medija.
V oddaji Aktualno smo vzeli pod drobnogled dogajanje pri časniku Večer. Potem ko so se morali zaposleni z novim letom preseliti v stavbo mariborskega župana Saše Arsenoviča, napoveduje vodstvo zdaj nova odpuščanja. Večerovci so ogorčeni in lastnikom in vodstvu očitajo finančno in kadrovsko izčrpavanje medija.
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.