Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Predstava ob odprtju letošnjih Slavnostnih iger v Bayreuthu.
Predstava ob odprtju letošnjih Slavnostnih iger v Bayreuthu.
Na zadnjem abonmajskem dogodku letošnje sezone Slovenske filharmonije z naslovom Za konec sezone bo orkester vodil dirigent Toby Thatcher. Britansko-avstralski umetnik je svojo glasbeno pot začel kot oboist, med letoma 2018 in 2019 pa se je izpopolnjeval pri skladatelju in dirigentu Petru Eötvösu ter se zatem uspešno udeležil petih mednarodnih tekmovanj. Od takrat se njegova dirigentska kariera le vzpenja. Leta 2022 smo ga lahko doživeli tudi z Orkestrom Slovenske filharmonije, zdaj pa je poleg drugih angažmajev pomočnik dirigenta Nacionalnega orkestra Île-de-France. Kot solist se bo tokrat predstavil oboist Sorin Crudu, sicer tudi prvi oboist Orkestra Slovenske filharmonije. Izvedel bo Koncert za oboo in orkester v D-duru Richarda Straussa, Straussovo delo pa bosta uokvirili dve deli iz opusa Antonína Dvořáka, slišali bomo koncertno uverturo Karneval, op. 92, s katero se bo začel koncertni večer, v drugem delu pa bo na sporedu še skladateljeva Simfonija št. 7 v d-molu, op. 70.
Na zadnjem abonmajskem dogodku letošnje sezone Slovenske filharmonije z naslovom Za konec sezone bo orkester vodil dirigent Toby Thatcher. Britansko-avstralski umetnik je svojo glasbeno pot začel kot oboist, med letoma 2018 in 2019 pa se je izpopolnjeval pri skladatelju in dirigentu Petru Eötvösu ter se zatem uspešno udeležil petih mednarodnih tekmovanj. Od takrat se njegova dirigentska kariera le vzpenja. Leta 2022 smo ga lahko doživeli tudi z Orkestrom Slovenske filharmonije, zdaj pa je poleg drugih angažmajev pomočnik dirigenta Nacionalnega orkestra Île-de-France. Kot solist se bo tokrat predstavil oboist Sorin Crudu, sicer tudi prvi oboist Orkestra Slovenske filharmonije. Izvedel bo Koncert za oboo in orkester v D-duru Richarda Straussa, Straussovo delo pa bosta uokvirili dve deli iz opusa Antonína Dvořáka, slišali bomo koncertno uverturo Karneval, op. 92, s katero se bo začel koncertni večer, v drugem delu pa bo na sporedu še skladateljeva Simfonija št. 7 v d-molu, op. 70.
Gledam v daljo, sanjam … Zastor sivi para se, razmiče in delí – in v obrisih senčnih, negotovih slike se gibljó mi pred očmi. In čimdalje bliže in jasneje vidim pisani prikaznij ples … In sedaj – kdo stopa sam pred mene? Ali tí si, Trubar Primož, res? (Anton Aškerc) Kako pomemben je slovenski jezik za narod in vsakega posameznika, ki mu pripada? Dan Primoža Trubarja, slovenski državni praznik, nas vsako leto spomni na to pomembno vprašanje. Primožu Trubarju se na Trubarjevi domačiji na Rašici poklanjamo z literarnim dogodkom Dom v jeziku, na katerem predstavljamo nagrajene sodobne slovenske avtorice in avtorje: Ajdo Bračič, Miriam Drev, Blaža Božiča, Jerneja Županiča, Andreja Predina in Ksenijo Šešerko. Dom v jeziku je krst doživel leta 2014, idejno ga je zasnoval režiser igranega programa Radia Slovenija Igor Likar. Dogodek pripravljajo Društvo slovenskih pisateljev, občina Velike Lašče, KUD Primoža Trubarja in Program Ars. Scenarist mag. Matej Krajnc dogodek začenja z odlomkom pesnitve Primož Trubar iz leta 1904, tj. kot pravi "veličastnim delom o človeku, ki mu ni bilo vseeno za opismenjevanje in branje, ki se je trudil, da bi med svoje 'lube Slovenze' beseda prišla tudi prek večkrat listanih strani tiskanih knjig". Scenarist mag. Matej Krajnc, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, voditelja Maja Moll in Igor Velše, tonska mojstra Matjaž Miklič, Urban Gruden, tonska asistenta Jože Lap, Gašper Vodlan, urednik prenosa Matej Juh, urednica uredništva za kulturo Maja Žvokelj.
Gledam v daljo, sanjam … Zastor sivi para se, razmiče in delí – in v obrisih senčnih, negotovih slike se gibljó mi pred očmi. In čimdalje bliže in jasneje vidim pisani prikaznij ples … In sedaj – kdo stopa sam pred mene? Ali tí si, Trubar Primož, res? (Anton Aškerc) Kako pomemben je slovenski jezik za narod in vsakega posameznika, ki mu pripada? Dan Primoža Trubarja, slovenski državni praznik, nas vsako leto spomni na to pomembno vprašanje. Primožu Trubarju se na Trubarjevi domačiji na Rašici poklanjamo z literarnim dogodkom Dom v jeziku, na katerem predstavljamo nagrajene sodobne slovenske avtorice in avtorje: Ajdo Bračič, Miriam Drev, Blaža Božiča, Jerneja Županiča, Andreja Predina in Ksenijo Šešerko. Dom v jeziku je krst doživel leta 2014, idejno ga je zasnoval režiser igranega programa Radia Slovenija Igor Likar. Dogodek pripravljajo Društvo slovenskih pisateljev, občina Velike Lašče, KUD Primoža Trubarja in Program Ars. Scenarist mag. Matej Krajnc dogodek začenja z odlomkom pesnitve Primož Trubar iz leta 1904, tj. kot pravi "veličastnim delom o človeku, ki mu ni bilo vseeno za opismenjevanje in branje, ki se je trudil, da bi med svoje 'lube Slovenze' beseda prišla tudi prek večkrat listanih strani tiskanih knjig". Scenarist mag. Matej Krajnc, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, voditelja Maja Moll in Igor Velše, tonska mojstra Matjaž Miklič, Urban Gruden, tonska asistenta Jože Lap, Gašper Vodlan, urednik prenosa Matej Juh, urednica uredništva za kulturo Maja Žvokelj.
Deveti koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Maruša Turjak Bogataj (violončelo) Matjaž Bogataj (violina) dirigent: Jascha von der Goltz Carl Maria von Weber: Uvertura iz opere Oberon Johannes Brahms: Koncert za violino, violončelo in orkester v a-molu op. 102 (dodatek) Maurice Ravel: Sonata za violino in violončelo M.73, drugi stavek Très vif Johannes Brahms: Simfonija št. 3 v F-duru op.90
Deveti koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Maruša Turjak Bogataj (violončelo) Matjaž Bogataj (violina) dirigent: Jascha von der Goltz Carl Maria von Weber: Uvertura iz opere Oberon Johannes Brahms: Koncert za violino, violončelo in orkester v a-molu op. 102 (dodatek) Maurice Ravel: Sonata za violino in violončelo M.73, drugi stavek Très vif Johannes Brahms: Simfonija št. 3 v F-duru op.90
Koncertni večer so poimenovali Za pianiste, saj bo prvi del pravo doživetje za poznavalce in ljubitelje klavirske glasbe. Prvič po izjemnem uspehu leta 2021 na Chopinovem pianističnem tekmovanju v Varšavi bo z Orkestrom Slovenske filharmonije nastopil nagrajenec Alexander Gadjiev. Izvedel bo Koncert za klavir in orkester v fis-molu, op. 20 Aleksandra Skrjabina. V drugem delu bo na sporedu Simfonija št. 4 v c-molu, op. 43 Dmitrija Šostakoviča, vse pa bomo slišali pod taktirko priznanega ukrajinskega dirigenta Valentina Urjupina.
Koncertni večer so poimenovali Za pianiste, saj bo prvi del pravo doživetje za poznavalce in ljubitelje klavirske glasbe. Prvič po izjemnem uspehu leta 2021 na Chopinovem pianističnem tekmovanju v Varšavi bo z Orkestrom Slovenske filharmonije nastopil nagrajenec Alexander Gadjiev. Izvedel bo Koncert za klavir in orkester v fis-molu, op. 20 Aleksandra Skrjabina. V drugem delu bo na sporedu Simfonija št. 4 v c-molu, op. 43 Dmitrija Šostakoviča, vse pa bomo slišali pod taktirko priznanega ukrajinskega dirigenta Valentina Urjupina.
Cankarjevo nagrado so leta 2019 ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU kot poklon velikemu slovenskemu književniku Ivanu Cankarju. Gre za priznanje za najboljše izvirno literarno delo preteklega leta v slovenskem jeziku. Nagrajeno delo je lahko s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja (pesniška zbirka, roman, drama, zbirka kratkih pripovedi ali esejev). Letos žirija najboljše delo izbira med petimi, ki so se uvrstila v ožji izbor. To so knjiga esejev Aleša Štegra Na kraju zapisano, roman Anje Mugerli Pričakovanja, pesniška zbirka Denisa Škofiča Tuskulum, roman Mateje Gomboc Gorica in roman Pie Prezelj Težka voda. Voditelj: dramskI igralec Jernej Gašperin. Režiserka prireditve: Špela Kravogel. Radijski prenos: Urban Gruden, Matjaž Šercelj in Janez Podlesnik. Redaktorica prenosa Staša Grahek. Foto: Mhladnik https://commons.wikimedia.org/
Cankarjevo nagrado so leta 2019 ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU kot poklon velikemu slovenskemu književniku Ivanu Cankarju. Gre za priznanje za najboljše izvirno literarno delo preteklega leta v slovenskem jeziku. Nagrajeno delo je lahko s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja (pesniška zbirka, roman, drama, zbirka kratkih pripovedi ali esejev). Letos žirija najboljše delo izbira med petimi, ki so se uvrstila v ožji izbor. To so knjiga esejev Aleša Štegra Na kraju zapisano, roman Anje Mugerli Pričakovanja, pesniška zbirka Denisa Škofiča Tuskulum, roman Mateje Gomboc Gorica in roman Pie Prezelj Težka voda. Voditelj: dramskI igralec Jernej Gašperin. Režiserka prireditve: Špela Kravogel. Radijski prenos: Urban Gruden, Matjaž Šercelj in Janez Podlesnik. Redaktorica prenosa Staša Grahek. Foto: Mhladnik https://commons.wikimedia.org/
Zbor Slovenske filharmonije se odpravlja na turnejo na Norveško, kjer živi in deluje priznana slovenska dirigentka Urša Lah. Ne preseneča torej, da program tokratnega koncerta cikla PVC uokvirjata izjemni uglasbitvi osrednjega mašnega stavka Credo dveh nordijskih skladateljev (oba sta se poslovila v zadnjih sedmih letih in zapustila neprecenljiv zborovski opus). Slovenske barve tokrat zastopajo Štiri sakralna dela Nane Forte, ki jih odlikujeta bogata ritmična invencija in prefinjeno zvočno niansiranje med dvema zboroma, slišali bomo še izbor motetov Jamesa MacMillana, ki navdih črpa v škotski tradicionalni glasbi. Einojuhani Rautavaara: Missa a cappella Nana Forte: Four sacred pieces James MacMillan: Moteti – izbor Sven-David Sandström: Credo Zbor Slovenske filharmonije. Urša Lah, dirigentka.
Zbor Slovenske filharmonije se odpravlja na turnejo na Norveško, kjer živi in deluje priznana slovenska dirigentka Urša Lah. Ne preseneča torej, da program tokratnega koncerta cikla PVC uokvirjata izjemni uglasbitvi osrednjega mašnega stavka Credo dveh nordijskih skladateljev (oba sta se poslovila v zadnjih sedmih letih in zapustila neprecenljiv zborovski opus). Slovenske barve tokrat zastopajo Štiri sakralna dela Nane Forte, ki jih odlikujeta bogata ritmična invencija in prefinjeno zvočno niansiranje med dvema zboroma, slišali bomo še izbor motetov Jamesa MacMillana, ki navdih črpa v škotski tradicionalni glasbi. Einojuhani Rautavaara: Missa a cappella Nana Forte: Four sacred pieces James MacMillan: Moteti – izbor Sven-David Sandström: Credo Zbor Slovenske filharmonije. Urša Lah, dirigentka.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov - tudi v videoprenosu.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov - tudi v videoprenosu.
Koncertno sezono Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni končujemo s koncertom dijakov oddelka za jazz KGBL. Poimenovali smo ga Mladi levi, saj bomo lahko spremljali muziciranje slovenske jazzovske prihodnosti.
Koncertno sezono Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni končujemo s koncertom dijakov oddelka za jazz KGBL. Poimenovali smo ga Mladi levi, saj bomo lahko spremljali muziciranje slovenske jazzovske prihodnosti.
Simfonični orkester RTV Slovenija Federico Colli, klavir Rossen Milanov, dirigent Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir št. 5 Béla Bartók: Koncert za orkester https://simfoniki.rtvslo.si/koncerti/kromatika-8-sezona-23-24/ Čeprav se velikega Beethovna navadno spominjamo predvsem kot najvplivnejšega simfonika na prehodu iz klasicizma v romantiko, ki je zaznamoval celotno orkestrsko ustvarjalnost 19. stoletja, ne gre pozabiti na njegov nepogrešljivi prispevek h klavirski literaturi – od dvaintridesetih sonat, dobrih dvajsetih bagatel in variacij do šestih klavirskih koncertov. Petega izmed njih in zadnjega dokončanega, tako imenovanega Cesarskega, prežema junaška, skoraj vojaška narava, s katero bi verjetno lahko razložili tudi njegov naslov. V tem izjemno dolgem in zahtevnem, a zelo šarmantnem delu se bo kot solist predstavil mladi italijanski virtuoz Federico Colli. Vrata uglednih koncertnih odrov sta mu odprli zmagi na Mozartovem tekmovanju v Salzburgu (2011) in mednarodnem klavirskem tekmovanju v Leedsu (2012). Študiral je na konservatoriju v Milanu, salzburškem Mozarteumu ter mednarodni klavirski akademiji v Imoli. Colli neguje širok repertoar, s katerim posega tudi v glasbo baroka in klasicizma. Njegov drugi album s posnetki Scarlattijevih sonat je revija Classical Music – BBC Music Magazine izbrala za enega najboljših albumov, izdanih leta 2020. Ker se v času klasicizma in romantike orkester ob bravuroznem solistu pogosto ni dovolj izrazil, je Béla Bartók, eden najizvirnejših skladateljev 20. stoletja, to 'zgodovinsko krivico' odpravil s svojim Koncertom za orkester. Kot nakazuje že njegov naslov, gre za delo, v katerem je celoten orkester prikazan kot solist – Bartók je vsakemu orkestrskemu glasbilu namenil prav posebno zahtevno in zanimivo vlogo. Njegov Koncert za orkester se zato ponaša z izjemno večplastno teksturo in polnim zvenom ter bogato razvejeno glasbeno vsebino. Od krstne izvedbe v Bostonu leta 1944 pomeni enega najbolj priljubljenih del, s katerim simfonični orkestri po svetu radi razkažejo svojo tehnično in umetniško izoblikovanost. Skozi izzive Bartókove, pa tudi Beethovnove mojstrovine nas tokrat pelje naš šef dirigent Rossen Milanov.
Simfonični orkester RTV Slovenija Federico Colli, klavir Rossen Milanov, dirigent Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir št. 5 Béla Bartók: Koncert za orkester https://simfoniki.rtvslo.si/koncerti/kromatika-8-sezona-23-24/ Čeprav se velikega Beethovna navadno spominjamo predvsem kot najvplivnejšega simfonika na prehodu iz klasicizma v romantiko, ki je zaznamoval celotno orkestrsko ustvarjalnost 19. stoletja, ne gre pozabiti na njegov nepogrešljivi prispevek h klavirski literaturi – od dvaintridesetih sonat, dobrih dvajsetih bagatel in variacij do šestih klavirskih koncertov. Petega izmed njih in zadnjega dokončanega, tako imenovanega Cesarskega, prežema junaška, skoraj vojaška narava, s katero bi verjetno lahko razložili tudi njegov naslov. V tem izjemno dolgem in zahtevnem, a zelo šarmantnem delu se bo kot solist predstavil mladi italijanski virtuoz Federico Colli. Vrata uglednih koncertnih odrov sta mu odprli zmagi na Mozartovem tekmovanju v Salzburgu (2011) in mednarodnem klavirskem tekmovanju v Leedsu (2012). Študiral je na konservatoriju v Milanu, salzburškem Mozarteumu ter mednarodni klavirski akademiji v Imoli. Colli neguje širok repertoar, s katerim posega tudi v glasbo baroka in klasicizma. Njegov drugi album s posnetki Scarlattijevih sonat je revija Classical Music – BBC Music Magazine izbrala za enega najboljših albumov, izdanih leta 2020. Ker se v času klasicizma in romantike orkester ob bravuroznem solistu pogosto ni dovolj izrazil, je Béla Bartók, eden najizvirnejših skladateljev 20. stoletja, to 'zgodovinsko krivico' odpravil s svojim Koncertom za orkester. Kot nakazuje že njegov naslov, gre za delo, v katerem je celoten orkester prikazan kot solist – Bartók je vsakemu orkestrskemu glasbilu namenil prav posebno zahtevno in zanimivo vlogo. Njegov Koncert za orkester se zato ponaša z izjemno večplastno teksturo in polnim zvenom ter bogato razvejeno glasbeno vsebino. Od krstne izvedbe v Bostonu leta 1944 pomeni enega najbolj priljubljenih del, s katerim simfonični orkestri po svetu radi razkažejo svojo tehnično in umetniško izoblikovanost. Skozi izzive Bartókove, pa tudi Beethovnove mojstrovine nas tokrat pelje naš šef dirigent Rossen Milanov.
Z Orkestrom Slovenske filharmonije sodeluje pianist, dirigent in organist Marshall Wayne, ki velja za enega najduhovitejših in najbolj ekscentričnih interpretov Gershwinove glasbe, slovi pa tudi kot odličen izvajalec Bernsteinove glasbe in drugih skladateljev 20. stoletja. In vse omenjeno bomo lahko z njim doživeli ta večer, Wayne Marshall se bo predstavil kot pianist in dirigent in kot so zapisali, ne bo njegovo temperamentno muziciranje pustilo nikogar ravnodušnega. Izvedel bo kar pet glasbenih del, med katerimi bodo tri iz opusa Georga Gershwina. Slišali bomo skladateljevi: Drugo rapsodijo za klavir in orkester ter simfonično sliko Porgy in Bess – ti dve bosta na sporedu v drugem delu koncerta, v prvem pa bo zazvenela slovita Rapsodija v modrem. Poleg tega bodo v prvem delu na sporedu še Tri plesne variacije za orkester iz baleta Fancy Free Leonarda Bernsteina ter Alborada del gracioso Mauricea Ravela.
Z Orkestrom Slovenske filharmonije sodeluje pianist, dirigent in organist Marshall Wayne, ki velja za enega najduhovitejših in najbolj ekscentričnih interpretov Gershwinove glasbe, slovi pa tudi kot odličen izvajalec Bernsteinove glasbe in drugih skladateljev 20. stoletja. In vse omenjeno bomo lahko z njim doživeli ta večer, Wayne Marshall se bo predstavil kot pianist in dirigent in kot so zapisali, ne bo njegovo temperamentno muziciranje pustilo nikogar ravnodušnega. Izvedel bo kar pet glasbenih del, med katerimi bodo tri iz opusa Georga Gershwina. Slišali bomo skladateljevi: Drugo rapsodijo za klavir in orkester ter simfonično sliko Porgy in Bess – ti dve bosta na sporedu v drugem delu koncerta, v prvem pa bo zazvenela slovita Rapsodija v modrem. Poleg tega bodo v prvem delu na sporedu še Tri plesne variacije za orkester iz baleta Fancy Free Leonarda Bernsteina ter Alborada del gracioso Mauricea Ravela.
38. Slovenski glasbeni dnevi, zaključek festivala Simfonični orkester RTV Slovenija Lana Trotovšek (violina) dirigent: Steven Loy Božidar Kos: Sinfonietta za godala (1.,3. in 4. stavek) Svetlana Maraš: Defiance of the Glorious Children Larisa Vrhunc: Tako tiho Janez Matičič: Koncert za violino in orkester
38. Slovenski glasbeni dnevi, zaključek festivala Simfonični orkester RTV Slovenija Lana Trotovšek (violina) dirigent: Steven Loy Božidar Kos: Sinfonietta za godala (1.,3. in 4. stavek) Svetlana Maraš: Defiance of the Glorious Children Larisa Vrhunc: Tako tiho Janez Matičič: Koncert za violino in orkester
Zadnji koncert v letošnji sezoni iz cikla Ars in Drama je pripadel šansonu. Na velikem odru ljubljanske Drame so nastopili Jure Ivanušič, Andraž Hribar, Jadranka Juras, Patetico, Bossa de Novo, Janez Škof, Metod Banko in Nina Strnad, Duo Zajtrk, Aleksandra Ilijevski, Saša Tabaković, Hostnik pa Krečič in Marko Boh. Glasbenikom Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija je dirigiral Matjaž Mikuletič, ki je tudi avtor vseh orkestracij. Prenos so pripravili glasbeni producent Boris Rener, tonski mojster Mitja Krže, tonski asistenti Damir Ibrahimkadić, Liam Samsa in Miha Oblak, vodja reportažnega avta Anton Andrej Valentan in voznik Branko Majer, mojster ozvočenja Danilo Ženko, video snemalca Matjaž Šercelj in Gal Nagode ter tehnična ekipa Drame: Alain Frank, Jurij Alič, Aleš Plut, Alen Beniš in Roman Kosmos. Urednica oddaje Srce šansona, ki je tokrat potekala v živo, je Alma Kužel, vodja projekta Ars in Drama je Hugo Šekoranja.
Zadnji koncert v letošnji sezoni iz cikla Ars in Drama je pripadel šansonu. Na velikem odru ljubljanske Drame so nastopili Jure Ivanušič, Andraž Hribar, Jadranka Juras, Patetico, Bossa de Novo, Janez Škof, Metod Banko in Nina Strnad, Duo Zajtrk, Aleksandra Ilijevski, Saša Tabaković, Hostnik pa Krečič in Marko Boh. Glasbenikom Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija je dirigiral Matjaž Mikuletič, ki je tudi avtor vseh orkestracij. Prenos so pripravili glasbeni producent Boris Rener, tonski mojster Mitja Krže, tonski asistenti Damir Ibrahimkadić, Liam Samsa in Miha Oblak, vodja reportažnega avta Anton Andrej Valentan in voznik Branko Majer, mojster ozvočenja Danilo Ženko, video snemalca Matjaž Šercelj in Gal Nagode ter tehnična ekipa Drame: Alain Frank, Jurij Alič, Aleš Plut, Alen Beniš in Roman Kosmos. Urednica oddaje Srce šansona, ki je tokrat potekala v živo, je Alma Kužel, vodja projekta Ars in Drama je Hugo Šekoranja.
Otvoritveni koncert osvetljuje slovensko glasbeno ustvarjalnost 21. stoletja, v soj žarometov pa postavlja tri na mednarodnem glasbenem prizorišču uveljavljene skladatelje, med drugim tudi prejemnike Kozinove nagrade: Alda Kumarja, Tomaža Sveteta in Uroša Rojka. Nastopa Orkester Slovenske filharmonije s solisti, vse pa vodi Davorin Mori, eden najuspešnejših slovenskih dirigentov mlajše generacije, ki živi in deluje na Dunaju. Koncertni večer začenja ustvarjalnost Alda Kumarja, njegovo delo z naslovom Strastra, skladba za simfonični orkester in orgle, ki bo zazvenela v interpretaciji enega najopaznejših slovenskih organistov Tomaža Sevška. Sledi krstna izvedba Koncerta za violino in orkester skladatelja Tomaža Sveteta, igrala bo njegova hčerka, svetovno priznana violinistka Lalita Svete, ki ji je delo tudi posvečeno. Drugi del večera je namenjen krstni izvedbi glasbene novosti Uroša Rojka Odtekanje časa VII – Koncertu za dva klavirja in orkester, ki ga je skladatelj ustvaril za »novi glasbi zavezani pianistki Lovorko Nemeš Dular in Nino Prešiček«.
Otvoritveni koncert osvetljuje slovensko glasbeno ustvarjalnost 21. stoletja, v soj žarometov pa postavlja tri na mednarodnem glasbenem prizorišču uveljavljene skladatelje, med drugim tudi prejemnike Kozinove nagrade: Alda Kumarja, Tomaža Sveteta in Uroša Rojka. Nastopa Orkester Slovenske filharmonije s solisti, vse pa vodi Davorin Mori, eden najuspešnejših slovenskih dirigentov mlajše generacije, ki živi in deluje na Dunaju. Koncertni večer začenja ustvarjalnost Alda Kumarja, njegovo delo z naslovom Strastra, skladba za simfonični orkester in orgle, ki bo zazvenela v interpretaciji enega najopaznejših slovenskih organistov Tomaža Sevška. Sledi krstna izvedba Koncerta za violino in orkester skladatelja Tomaža Sveteta, igrala bo njegova hčerka, svetovno priznana violinistka Lalita Svete, ki ji je delo tudi posvečeno. Drugi del večera je namenjen krstni izvedbi glasbene novosti Uroša Rojka Odtekanje časa VII – Koncertu za dva klavirja in orkester, ki ga je skladatelj ustvaril za »novi glasbi zavezani pianistki Lovorko Nemeš Dular in Nino Prešiček«.
Orkester Slovenske filharmonije Mitja Dragolič, dirigent Juš Milčinski, pripovedovalec Štiri ostarele, po mnenju svojih gospodarjev odslužene živali se odpravijo proti vasi, v kateri naj bi dobile novo priložnost kot glasbeniki. Toda že na poti se zaplete, saj potrebujejo prenočišče in edina koča, ki jo najdejo, je že zasedena – z razbojniki. Prijatelji se domislijo glasne zvijače … Pravljico o štirih živalih je na podlagi besedila bratov Grimm uglasbil skladatelj Tomaž Habe, prebral pa jo bo Juš Milčinski.
Orkester Slovenske filharmonije Mitja Dragolič, dirigent Juš Milčinski, pripovedovalec Štiri ostarele, po mnenju svojih gospodarjev odslužene živali se odpravijo proti vasi, v kateri naj bi dobile novo priložnost kot glasbeniki. Toda že na poti se zaplete, saj potrebujejo prenočišče in edina koča, ki jo najdejo, je že zasedena – z razbojniki. Prijatelji se domislijo glasne zvijače … Pravljico o štirih živalih je na podlagi besedila bratov Grimm uglasbil skladatelj Tomaž Habe, prebral pa jo bo Juš Milčinski.
Sedmi koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Tamás Varga (violončelo) dirigent: Martin Rajna Ludwig van Beethoven: Uvertura Coriolan op.62 Dmitrij Šostakovič: Koncert za violončelo in orkester v Es-duru op. 107 (dodatek) Konrád Varga: Adagio Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 2 v D-duru op.36
Sedmi koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Tamás Varga (violončelo) dirigent: Martin Rajna Ludwig van Beethoven: Uvertura Coriolan op.62 Dmitrij Šostakovič: Koncert za violončelo in orkester v Es-duru op. 107 (dodatek) Konrád Varga: Adagio Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 2 v D-duru op.36
Osrednji koncertni dogodek Akademije za glasbo vsako leto poteka v Cankarjevem domu, na njem pa nastopi največ študentov akademije skupaj in med drugim izvedel tudi novo delo študenta kompozicije. Simfonični orkester Akademije za glasbo UL Mešani in Dekliški pevski zbor Akademije za glasbo UL Dirigent: izr. prof. Simon Dvoršak Hanna Kryvtsova, violina Spored: Luka Rovis: Contrasting perspectives (krstna izvedba) Jean Sibelius: Koncert za violino in orkester v d-molu, op. 47 Ralph Vaughn-Williams: Simfonija št. 7, »Sinfonia antartica« Sopran: Katarina Zorec https://www.ag.uni-lj.si/dogodki/1574/simfonicni-orkester-akademije-za-glasbo-ul-mesani-in-dekliski-pevski-zbor-akademije-za-glasbo-ul
Osrednji koncertni dogodek Akademije za glasbo vsako leto poteka v Cankarjevem domu, na njem pa nastopi največ študentov akademije skupaj in med drugim izvedel tudi novo delo študenta kompozicije. Simfonični orkester Akademije za glasbo UL Mešani in Dekliški pevski zbor Akademije za glasbo UL Dirigent: izr. prof. Simon Dvoršak Hanna Kryvtsova, violina Spored: Luka Rovis: Contrasting perspectives (krstna izvedba) Jean Sibelius: Koncert za violino in orkester v d-molu, op. 47 Ralph Vaughn-Williams: Simfonija št. 7, »Sinfonia antartica« Sopran: Katarina Zorec https://www.ag.uni-lj.si/dogodki/1574/simfonicni-orkester-akademije-za-glasbo-ul-mesani-in-dekliski-pevski-zbor-akademije-za-glasbo-ul
Aprilska edicija Jazz Ars All Stars koncertov je v nedeljo, 7. 4., na oder Cukrarne pripeljala kvintet vrhunskih slovenskih glasbenikov pod vodstvom bobnarja Aleša Rendla. Pridružili se se mu še Aljoša Kavčič na klavirju, Jernej Vindšnurer na basu, Primož Fleischman na saksofonu in Aljaž Rendla na klarinetu.
Aprilska edicija Jazz Ars All Stars koncertov je v nedeljo, 7. 4., na oder Cukrarne pripeljala kvintet vrhunskih slovenskih glasbenikov pod vodstvom bobnarja Aleša Rendla. Pridružili se se mu še Aljoša Kavčič na klavirju, Jernej Vindšnurer na basu, Primož Fleischman na saksofonu in Aljaž Rendla na klarinetu.
Koncertni večer Za vse po vrsti se bo začel s slovenskim delom – s Svečano uverturo Lucijana Marije Škerjanca, sledil bo čudovit, večno priljubljen Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35 Petra Iljiča Čajkovskega, ki ga bo z orkestrom izvedel vrhunski ruski violinist svetovnega slovesa Boris Brovcin. Drugi del koncerta pa bo obarvan angleško – slišali bomo Simfonijo št. 1 v As-duru, op. 55 Edwarda Elgarja. Gostujoči dirigent je Anglež Joel Sandelson, odlični mladi umetnik, med drugim tudi zmagovalec tekmovanja Salzburškega festivala 2021 za mlade dirigente.
Koncertni večer Za vse po vrsti se bo začel s slovenskim delom – s Svečano uverturo Lucijana Marije Škerjanca, sledil bo čudovit, večno priljubljen Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35 Petra Iljiča Čajkovskega, ki ga bo z orkestrom izvedel vrhunski ruski violinist svetovnega slovesa Boris Brovcin. Drugi del koncerta pa bo obarvan angleško – slišali bomo Simfonijo št. 1 v As-duru, op. 55 Edwarda Elgarja. Gostujoči dirigent je Anglež Joel Sandelson, odlični mladi umetnik, med drugim tudi zmagovalec tekmovanja Salzburškega festivala 2021 za mlade dirigente.
Na sporedu bo Nemški rekviem, op. 45 Johannesa Brahmsa. Prvo zrelo delo še vedno mladega dvaintridesetletnega skladatelja je bilo že v svoji drugi, še nepopolni različici, podobno kot ob tej priložnosti, izvedeno na veliki petek v Bremnu. Za razliko od Mozarta, Cherubinija ali Verdija Brahms pri Nemškem rekviemu ni uporabil običajnega liturgičnega besedila maše za rajne, pač pa delo, ki je nastajalo postopoma, vsebuje različne odlomke iz Luthrove Biblije. Zaradi odmika od klasičnega liturgičnega besedila je Brahms zlasti pri teologih naletel na vrsto kritik, sam pa je pripomnil: »Kljub temu imam v sebi vero.« Nemški rekviem, op. 45 Johannesa Brahmsa bodo tokrat izvedli Orkester Slovenske filharmonije, Zbor Slovenske filharmonije, Komorni zbor KGBL, sopranistka Marita Sølberg, baritonist Yngve Søberg in dirigentka Grete Pedersen. Koncert Slovenska filharmonija posveča violinistu Igorju Ozimu, ki nas je v soboto, 23. marca 2024, zapustil v visoki starosti. Kot izjemen koncertni violinist je sodeloval z najuglednejšimi svetovnimi orkestri, z Orkestrom Slovenske filharmonije je nastopil kar sedeminsedemdesetkrat. Slovenska filharmonija ga je sprejela tudi med svoje častne člane in to v letu, ko je praznovala stoletnico orkestra.
Na sporedu bo Nemški rekviem, op. 45 Johannesa Brahmsa. Prvo zrelo delo še vedno mladega dvaintridesetletnega skladatelja je bilo že v svoji drugi, še nepopolni različici, podobno kot ob tej priložnosti, izvedeno na veliki petek v Bremnu. Za razliko od Mozarta, Cherubinija ali Verdija Brahms pri Nemškem rekviemu ni uporabil običajnega liturgičnega besedila maše za rajne, pač pa delo, ki je nastajalo postopoma, vsebuje različne odlomke iz Luthrove Biblije. Zaradi odmika od klasičnega liturgičnega besedila je Brahms zlasti pri teologih naletel na vrsto kritik, sam pa je pripomnil: »Kljub temu imam v sebi vero.« Nemški rekviem, op. 45 Johannesa Brahmsa bodo tokrat izvedli Orkester Slovenske filharmonije, Zbor Slovenske filharmonije, Komorni zbor KGBL, sopranistka Marita Sølberg, baritonist Yngve Søberg in dirigentka Grete Pedersen. Koncert Slovenska filharmonija posveča violinistu Igorju Ozimu, ki nas je v soboto, 23. marca 2024, zapustil v visoki starosti. Kot izjemen koncertni violinist je sodeloval z najuglednejšimi svetovnimi orkestri, z Orkestrom Slovenske filharmonije je nastopil kar sedeminsedemdesetkrat. Slovenska filharmonija ga je sprejela tudi med svoje častne člane in to v letu, ko je praznovala stoletnico orkestra.
Mračno besedilo responzorijev velikega tedna, ki govorijo o strahu, razočaranju in izgubljenosti, je Francis Poulenc z uporabo sodobnih harmonskih sredstev prelil v ekspresivno podobo človekovega soočenja s trpljenjem in minljivostjo. Umirjeno in meditativno pa izzveni Rekviem, maša za umrle Maurica Durufléja, v katerem je skladatelj po zgledu Gabriela Fauréja izpustil nekatere dele te latinske maše in jo strukturiral v devet stavkov. Maurice Duruflé :Štirje moteti na gregorijanske teme Maurice Duruflé: Oče naš Francis Poulenc: Pozdravljena, Kraljica Maurice Duruflé: Preludij in fuga na ime Alain, op. 7 Maurice Duruflé: Rekviem, op. 9 Zbor Slovenske filharmonije Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju Harrison Cole, orgle Ana Potočnik, mezzosopran Peter Grdadolnik, bariton Ivan Šoštarič, violončelo Stephen Layton, dirigent
Mračno besedilo responzorijev velikega tedna, ki govorijo o strahu, razočaranju in izgubljenosti, je Francis Poulenc z uporabo sodobnih harmonskih sredstev prelil v ekspresivno podobo človekovega soočenja s trpljenjem in minljivostjo. Umirjeno in meditativno pa izzveni Rekviem, maša za umrle Maurica Durufléja, v katerem je skladatelj po zgledu Gabriela Fauréja izpustil nekatere dele te latinske maše in jo strukturiral v devet stavkov. Maurice Duruflé :Štirje moteti na gregorijanske teme Maurice Duruflé: Oče naš Francis Poulenc: Pozdravljena, Kraljica Maurice Duruflé: Preludij in fuga na ime Alain, op. 7 Maurice Duruflé: Rekviem, op. 9 Zbor Slovenske filharmonije Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju Harrison Cole, orgle Ana Potočnik, mezzosopran Peter Grdadolnik, bariton Ivan Šoštarič, violončelo Stephen Layton, dirigent
Septet Salzmusique sestavljajo zdajšnji in nekdanji člani orkestra Salzburške filharmonije, ki na svojih koncertih navdušujejo z virtuoznim prepletanjem glasbenih mojstrovin velikanov evropske romantične in operetne glasbe, improvizacijskih praks judovskega ter romskega glasbenega izročila in džeza.
Septet Salzmusique sestavljajo zdajšnji in nekdanji člani orkestra Salzburške filharmonije, ki na svojih koncertih navdušujejo z virtuoznim prepletanjem glasbenih mojstrovin velikanov evropske romantične in operetne glasbe, improvizacijskih praks judovskega ter romskega glasbenega izročila in džeza.
Dramaturginja, urednica, publicistka in novinarka pri časopisu Delo Irena Štaudohar v svojem predavanju Magija, imenovana umetnost med drugim razmišljala o tem, kaj se zgodi v nas, ko gledamo predstavo ali sliko, beremo roman, poslušamo skladbo? Kakšna magija je v umetnosti, da zna premakniti naše misli in čustva? Zakaj so se človeški možgani razvili tako, da imajo radi zgodbe? Nevrologi namreč pravijo, da gre za pomembno evolucijsko prilagoditev, ki nam omogoča, da tako svoje življenje občutimo kot skladno, urejeno in polno pomenov. Dogodki, ki jih doživimo, se v izkušnjo spremenijo šele, ko jih interpretiramo in osmislimo, pri čemer nam lahko umetnost zelo pomaga, saj pred nas postavlja podobe, ki bi si jih sami težko zamislili, in vprašanja, ki bi si jih sami težko zastavili. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Urban Gruden, Dunja Danial, Sonja Strenar Spletni urednik: Peter Frank Redaktorica na programu: Tina Ogrin Tehnični producent: Grega Peterka Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, marec 2024
Dramaturginja, urednica, publicistka in novinarka pri časopisu Delo Irena Štaudohar v svojem predavanju Magija, imenovana umetnost med drugim razmišljala o tem, kaj se zgodi v nas, ko gledamo predstavo ali sliko, beremo roman, poslušamo skladbo? Kakšna magija je v umetnosti, da zna premakniti naše misli in čustva? Zakaj so se človeški možgani razvili tako, da imajo radi zgodbe? Nevrologi namreč pravijo, da gre za pomembno evolucijsko prilagoditev, ki nam omogoča, da tako svoje življenje občutimo kot skladno, urejeno in polno pomenov. Dogodki, ki jih doživimo, se v izkušnjo spremenijo šele, ko jih interpretiramo in osmislimo, pri čemer nam lahko umetnost zelo pomaga, saj pred nas postavlja podobe, ki bi si jih sami težko zamislili, in vprašanja, ki bi si jih sami težko zastavili. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Urban Gruden, Dunja Danial, Sonja Strenar Spletni urednik: Peter Frank Redaktorica na programu: Tina Ogrin Tehnični producent: Grega Peterka Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, marec 2024
Dramaturginja, urednica, publicistka in novinarka pri časopisu Delo Irena Štaudohar v svojem predavanju Magija, imenovana umetnost med drugim razmišljala o tem, kaj se zgodi v nas, ko gledamo predstavo ali sliko, beremo roman, poslušamo skladbo? Kakšna magija je v umetnosti, da zna premakniti naše misli in čustva? Zakaj so se človeški možgani razvili tako, da imajo radi zgodbe? Nevrologi namreč pravijo, da gre za pomembno evolucijsko prilagoditev, ki nam omogoča, da tako svoje življenje občutimo kot skladno, urejeno in polno pomenov. Dogodki, ki jih doživimo, se v izkušnjo spremenijo šele, ko jih interpretiramo in osmislimo, pri čemer nam lahko umetnost zelo pomaga, saj pred nas postavlja podobe, ki bi si jih sami težko zamislili, in vprašanja, ki bi si jih sami težko zastavili. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Urban Gruden, Dunja Danial, Sonja Strenar Spletni urednik: Peter Frank Redaktorica na programu: Tina Ogrin Tehnični producent: Grega Peterka Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, marec 2024
Dramaturginja, urednica, publicistka in novinarka pri časopisu Delo Irena Štaudohar v svojem predavanju Magija, imenovana umetnost med drugim razmišljala o tem, kaj se zgodi v nas, ko gledamo predstavo ali sliko, beremo roman, poslušamo skladbo? Kakšna magija je v umetnosti, da zna premakniti naše misli in čustva? Zakaj so se človeški možgani razvili tako, da imajo radi zgodbe? Nevrologi namreč pravijo, da gre za pomembno evolucijsko prilagoditev, ki nam omogoča, da tako svoje življenje občutimo kot skladno, urejeno in polno pomenov. Dogodki, ki jih doživimo, se v izkušnjo spremenijo šele, ko jih interpretiramo in osmislimo, pri čemer nam lahko umetnost zelo pomaga, saj pred nas postavlja podobe, ki bi si jih sami težko zamislili, in vprašanja, ki bi si jih sami težko zastavili. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Urban Gruden, Dunja Danial, Sonja Strenar Spletni urednik: Peter Frank Redaktorica na programu: Tina Ogrin Tehnični producent: Grega Peterka Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, marec 2024
Slovensko stalno gledališče v Trstu in Kosovelov dom v Sežani ob 120. rojstnem dnevu pesnika Srečka Kosovela napovedujeta predstavo z naslovom Vlak št. 1 2 3 v bodočnost. Odrska uprizoritev bo zaživela tudi na valovih Programa Ars Radia Slovenija in Radia Trst A. ''Vlak, ki drvi v bodočnost, je neusmiljen. Zažaritve podob in zadonitve zvokov Človeka in Družbe skozi Čas so vseprisotne. In vendar jih ne vidimo, ne slišimo. Ne dojamemo, da se je vse to nekomu, nekoč, nekje že zgodilo. Iz množice silhuet, iz disharmonije slišimo glas. Jasen, iskren glas. Kdo je to?'' ''Ko mi je Srečko prvič zares zazvenel, sem se začudil kot tista mačka, ki je skočila na klavir. Iz črk je namreč vstal in me zaobjel ves svet fanta odprte duše in neizmernega duhá.'' Tako je zapisal soscenarist predstave Rafael Vončina, soscenaristka Mateja Kralj pa, da je metaforo vlaka izbrala za naslov zato, ker simbolično predstavlja drvenje sodobne družbe, a tudi možnost novega začetka. Premiera: ponedeljek, 18. marca 2024, ob 20.00 v Kosovelovem domu v Sežani On, človek: igralec Matej Zemljič Ljudstvo: skupina pod vodstvom koreografinje Petre Štolfa Ona, umetnost: sopranistka Marta Fabris Režiserka predstave: Jasmin Kovic Režiser radijskega prenosa: Alen Jelen Scenarista: Rafael Vončina in Mateja Kralj Glasbenik: Aleksander Ipavec
Slovensko stalno gledališče v Trstu in Kosovelov dom v Sežani ob 120. rojstnem dnevu pesnika Srečka Kosovela napovedujeta predstavo z naslovom Vlak št. 1 2 3 v bodočnost. Odrska uprizoritev bo zaživela tudi na valovih Programa Ars Radia Slovenija in Radia Trst A. ''Vlak, ki drvi v bodočnost, je neusmiljen. Zažaritve podob in zadonitve zvokov Človeka in Družbe skozi Čas so vseprisotne. In vendar jih ne vidimo, ne slišimo. Ne dojamemo, da se je vse to nekomu, nekoč, nekje že zgodilo. Iz množice silhuet, iz disharmonije slišimo glas. Jasen, iskren glas. Kdo je to?'' ''Ko mi je Srečko prvič zares zazvenel, sem se začudil kot tista mačka, ki je skočila na klavir. Iz črk je namreč vstal in me zaobjel ves svet fanta odprte duše in neizmernega duhá.'' Tako je zapisal soscenarist predstave Rafael Vončina, soscenaristka Mateja Kralj pa, da je metaforo vlaka izbrala za naslov zato, ker simbolično predstavlja drvenje sodobne družbe, a tudi možnost novega začetka. Premiera: ponedeljek, 18. marca 2024, ob 20.00 v Kosovelovem domu v Sežani On, človek: igralec Matej Zemljič Ljudstvo: skupina pod vodstvom koreografinje Petre Štolfa Ona, umetnost: sopranistka Marta Fabris Režiserka predstave: Jasmin Kovic Režiser radijskega prenosa: Alen Jelen Scenarista: Rafael Vončina in Mateja Kralj Glasbenik: Aleksander Ipavec
Na marčnem koncertu iz cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila mednarodna zasedba pod vodstvom jazzovskega pianista Milana Stanisavljevića. Pridružili se mu bodo saksofonist Luka Ignjatović, trobentač Tomaž Gajšt, kontrabasist Jošt Lampret in bobnar Pedja Milutinović. Milanova glasba se ponaša s sodobnim ritmično-melodijskim pristopom, ustvarjanjem številnih različnih glasbenih ozračij ter estetiko minimalizma.
Na marčnem koncertu iz cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila mednarodna zasedba pod vodstvom jazzovskega pianista Milana Stanisavljevića. Pridružili se mu bodo saksofonist Luka Ignjatović, trobentač Tomaž Gajšt, kontrabasist Jošt Lampret in bobnar Pedja Milutinović. Milanova glasba se ponaša s sodobnim ritmično-melodijskim pristopom, ustvarjanjem številnih različnih glasbenih ozračij ter estetiko minimalizma.
Na marčnem koncertu iz cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila mednarodna zasedba pod vodstvom jazzovskega pianista Milana Stanisavljevića. Pridružili se mu bodo saksofonist Luka Ignjatović, trobentač Tomaž Gajšt, kontrabasist Jošt Lampret in bobnar Pedja Milutinović. Milanova glasba se ponaša s sodobnim ritmično-melodijskim pristopom, ustvarjanjem številnih različnih glasbenih ozračij ter estetiko minimalizma.
Na marčnem koncertu iz cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila mednarodna zasedba pod vodstvom jazzovskega pianista Milana Stanisavljevića. Pridružili se mu bodo saksofonist Luka Ignjatović, trobentač Tomaž Gajšt, kontrabasist Jošt Lampret in bobnar Pedja Milutinović. Milanova glasba se ponaša s sodobnim ritmično-melodijskim pristopom, ustvarjanjem številnih različnih glasbenih ozračij ter estetiko minimalizma.
Šesti koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Mihajlo Bulajić (rog) dirigent: Rossen Milanov Program: Marjan Kozina: Davnina Reinhold Glière: Koncert za rog in orkester (dodatek) Gioacchino Rossini: Le rendez-vous de chasse Leoš Janaček: Taras Bulba
Šesti koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Mihajlo Bulajić (rog) dirigent: Rossen Milanov Program: Marjan Kozina: Davnina Reinhold Glière: Koncert za rog in orkester (dodatek) Gioacchino Rossini: Le rendez-vous de chasse Leoš Janaček: Taras Bulba
Pred orkester se v vlogi glasbenega vodje in solista vrača Gordan Nikolić, priznani srbski umetnik, ki smo ga lahko v obeh glasbenih vlogah na naših odrih lahko doživeli že večkrat. Tokrat prihaja skupaj s svojo življenjsko sopotnico – priznano violončelistko Céline Flamen. Skupaj bosta namreč v prvem delu koncerta izvedla Koncert za violino, violončelo in orkester v a-molu, op. 102 Johannesa Brahmsa, v drugem delu abonmajskega večera pa bo pod Nikolićevim vodstvom zazvenela Simfonija št. 4 v A-duru, op. 90, »Italijanska« Felixa Mendelssohna Bartholdyja..
Pred orkester se v vlogi glasbenega vodje in solista vrača Gordan Nikolić, priznani srbski umetnik, ki smo ga lahko v obeh glasbenih vlogah na naših odrih lahko doživeli že večkrat. Tokrat prihaja skupaj s svojo življenjsko sopotnico – priznano violončelistko Céline Flamen. Skupaj bosta namreč v prvem delu koncerta izvedla Koncert za violino, violončelo in orkester v a-molu, op. 102 Johannesa Brahmsa, v drugem delu abonmajskega večera pa bo pod Nikolićevim vodstvom zazvenela Simfonija št. 4 v A-duru, op. 90, »Italijanska« Felixa Mendelssohna Bartholdyja..
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Z Orkestrom Slovenske filharmonije bo nastopila rosno mlada violinistka Patricija Avšič, izjemno nadarjena in uspešna glasbenica, ki je že osvojila vrsto nagrad na različnih mednarodnih tekmovanjih. Tokrat se bo predstavila s Prvim koncertom za violino in orkester, op. 14 poljskega skladatelja Henryka Wieniawskega. Slišali jo bomo v prvem delu glasbenega večera, po uvodni skladbi, uverturi k spevoigri Vilinsko dete Jurija Mihevca. Drugi del abonmajskega koncerta pa bo posvečen ustvarjalnosti Johannesa Brahmsa – njegovi Prvi simfoniji. Vse bomo slišali pod taktirko Douglasa Boyda – priznanega britanskega dirigenta, ki je v zadnjem obdobju že večkrat sodeloval z Orkestrom Slovenske filharmonije
Z Orkestrom Slovenske filharmonije bo nastopila rosno mlada violinistka Patricija Avšič, izjemno nadarjena in uspešna glasbenica, ki je že osvojila vrsto nagrad na različnih mednarodnih tekmovanjih. Tokrat se bo predstavila s Prvim koncertom za violino in orkester, op. 14 poljskega skladatelja Henryka Wieniawskega. Slišali jo bomo v prvem delu glasbenega večera, po uvodni skladbi, uverturi k spevoigri Vilinsko dete Jurija Mihevca. Drugi del abonmajskega koncerta pa bo posvečen ustvarjalnosti Johannesa Brahmsa – njegovi Prvi simfoniji. Vse bomo slišali pod taktirko Douglasa Boyda – priznanega britanskega dirigenta, ki je v zadnjem obdobju že večkrat sodeloval z Orkestrom Slovenske filharmonije
V sklopu sodelovanja Programa Ars in ljubljanske SNG Drame ja nastal koncertni cikel ARS IN DRAMA. V prvi sezoni so se zvrstili štirje koncerti jazza, šansona in gledališke glasbe.
V sklopu sodelovanja Programa Ars in ljubljanske SNG Drame ja nastal koncertni cikel ARS IN DRAMA. V prvi sezoni so se zvrstili štirje koncerti jazza, šansona in gledališke glasbe.
Posnetek neposrednega prenosa drugega koncerta sezone abonmaja Sodobnih orkestrskih skladb, na katerem smo slišali skladbe Clauda Vivierja, Olivierja Messiaena, Iannisa Xenakisa in Maurica Ravela ter noviteto Larise Vrhunc. Orkester Slovenske filharmonije je vodil dirigent Peter Rundel.
Posnetek neposrednega prenosa drugega koncerta sezone abonmaja Sodobnih orkestrskih skladb, na katerem smo slišali skladbe Clauda Vivierja, Olivierja Messiaena, Iannisa Xenakisa in Maurica Ravela ter noviteto Larise Vrhunc. Orkester Slovenske filharmonije je vodil dirigent Peter Rundel.
Peti koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Cyprien Katsaris (klavir) dirigent: Lio Kuokman Program: Franz Liszt: Koncert za klavir in orkester št. 2 v A-duru Franz Liszt: Fantazija o madžarskih ljudskih melodijah (dodatek) Franz Schubert: Podoknica iz ciklusa labodji spev (prir. F. Liszt) (dodatek) Frédéric Chopin: Mazurka op. 67 št. 4 Richard Strauss: Suita iz opere Kavalir z rožo Maurice Ravel: Valček
Peti koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Cyprien Katsaris (klavir) dirigent: Lio Kuokman Program: Franz Liszt: Koncert za klavir in orkester št. 2 v A-duru Franz Liszt: Fantazija o madžarskih ljudskih melodijah (dodatek) Franz Schubert: Podoknica iz ciklusa labodji spev (prir. F. Liszt) (dodatek) Frédéric Chopin: Mazurka op. 67 št. 4 Richard Strauss: Suita iz opere Kavalir z rožo Maurice Ravel: Valček
Prvi del koncertnega večera Orkestra Slovenske filharmonije v sklopu Zimskega festivala Festivala Ljubljana je posvečen delu Stabat Mater za soliste, zbor in orkester Gioachina Rossinija, drugi del pa zapolnjuje orkestrska suita Turandot, op. 41 Ferruccia Busonija. Kantata Stabat Mater Gioachina Rossinija, ki velja za eno najpomembnejših sakralnih skladb 19. stoletja, je premiero doživela leta 1842 v Parizu. Skladatelj je v svoji značilni operni mojstrski spretnosti združil spektakularne vokalne pasaže s subtilno orkestracijo; to ustvarja čudovito ozračje globokih religioznih občutkov. Čeprav Stabat Mater ni prvo Rossinijevo sakralno delo, je postalo eno njegovih najbolj priljubljenih, poleg izvirne verzije pa so pozneje nastale tudi priredbe drugih skladateljev, ki so dopolnile in prilagodile partituro za različne izvajalce ter zasedbe. Ferruccio Busoni je navdih za svojo suito Turandot našel v kitajski zgodbi Turandot, ki je bila podlaga za znamenito istoimensko opero Giacoma Puccinija. Orkestrska suita je ugledala luč sveta leta 1905 in istega leta doživela premiero v Berlinu pod Busonijevim vodstvom. Od takrat velja za eno njegovih najbolj prepoznavnih del, v njej pa je čutiti tudi skladateljevo klavirsko bravuroznost in bogato zvočno paleto, ki slika azijske prizore iz zgodbe. Zasedbo mednarodno priznanih solistov, sopranistko Olgo Kulčinsko, mezzosopranistko Gaëlle Arquez, tenorista Francesca Demura, basista Riccarda Zanellata, Orkester Slovenske filharmonije in Komorni zbor Megaron bo vodil italijanski dirigent Roberto Abbado, ki izvira iz glasbene družine; njegov oče je bil pianist in skladatelj Marcello Abbado, njegov stric pa dirigent Claudio Abbado. Trenutno je šef dirigent Filarmonice del Teatro Comunale di Bologna (Filharmoničnega orkestra Mestnega gledališča iz Bologne). Leta 2008 je prejel nagrado Franca Abbiatija, ki jo podeljuje Nacionalno združenje glasbenih kritikov Italije.
Prvi del koncertnega večera Orkestra Slovenske filharmonije v sklopu Zimskega festivala Festivala Ljubljana je posvečen delu Stabat Mater za soliste, zbor in orkester Gioachina Rossinija, drugi del pa zapolnjuje orkestrska suita Turandot, op. 41 Ferruccia Busonija. Kantata Stabat Mater Gioachina Rossinija, ki velja za eno najpomembnejših sakralnih skladb 19. stoletja, je premiero doživela leta 1842 v Parizu. Skladatelj je v svoji značilni operni mojstrski spretnosti združil spektakularne vokalne pasaže s subtilno orkestracijo; to ustvarja čudovito ozračje globokih religioznih občutkov. Čeprav Stabat Mater ni prvo Rossinijevo sakralno delo, je postalo eno njegovih najbolj priljubljenih, poleg izvirne verzije pa so pozneje nastale tudi priredbe drugih skladateljev, ki so dopolnile in prilagodile partituro za različne izvajalce ter zasedbe. Ferruccio Busoni je navdih za svojo suito Turandot našel v kitajski zgodbi Turandot, ki je bila podlaga za znamenito istoimensko opero Giacoma Puccinija. Orkestrska suita je ugledala luč sveta leta 1905 in istega leta doživela premiero v Berlinu pod Busonijevim vodstvom. Od takrat velja za eno njegovih najbolj prepoznavnih del, v njej pa je čutiti tudi skladateljevo klavirsko bravuroznost in bogato zvočno paleto, ki slika azijske prizore iz zgodbe. Zasedbo mednarodno priznanih solistov, sopranistko Olgo Kulčinsko, mezzosopranistko Gaëlle Arquez, tenorista Francesca Demura, basista Riccarda Zanellata, Orkester Slovenske filharmonije in Komorni zbor Megaron bo vodil italijanski dirigent Roberto Abbado, ki izvira iz glasbene družine; njegov oče je bil pianist in skladatelj Marcello Abbado, njegov stric pa dirigent Claudio Abbado. Trenutno je šef dirigent Filarmonice del Teatro Comunale di Bologna (Filharmoničnega orkestra Mestnega gledališča iz Bologne). Leta 2008 je prejel nagrado Franca Abbiatija, ki jo podeljuje Nacionalno združenje glasbenih kritikov Italije.
Spored druge Mozartine je zasnovan kot preplet skladb za pihalce, rogiste Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki se jim bo pri izvedbi pridružil tudi pianist Klemen Golner.
Spored druge Mozartine je zasnovan kot preplet skladb za pihalce, rogiste Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki se jim bo pri izvedbi pridružil tudi pianist Klemen Golner.
Tradicionalni dogodek v sodelovanju z Združenjem dramskih umetnikov Slovenije bo letos potekal v Ljubljani, Novi Gorici in Mariboru. Program Ars bo od 12.00 do 13.00 prenašal recital s Prešernovega trga v Ljubljani. Preko radijskih valov bo moč slišati verze našega nikoli do konca odkritega pesnika v interpretaciji slovenskih dramskih igralcev. Recital Združenja dramskih umetnikov Slovenije se je pred 38 leti začela kot protest, kot delček borbe za slovensko kulturno avtonomijo v okviru nekdanje Jugoslavije. Nastal je kot odgovor proti namenom nekdanjih politikov, da na področju nekdanje skupne države naredijo enotno kulturno ministrstvo in tako zmanjšajo moč slovenske besede in državotvorne drže. Recital bo v Ljubljani povezovala Lucija Grm, za režijo pa bo poskrbel Alen Jelen. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Tradicionalni dogodek v sodelovanju z Združenjem dramskih umetnikov Slovenije bo letos potekal v Ljubljani, Novi Gorici in Mariboru. Program Ars bo od 12.00 do 13.00 prenašal recital s Prešernovega trga v Ljubljani. Preko radijskih valov bo moč slišati verze našega nikoli do konca odkritega pesnika v interpretaciji slovenskih dramskih igralcev. Recital Združenja dramskih umetnikov Slovenije se je pred 38 leti začela kot protest, kot delček borbe za slovensko kulturno avtonomijo v okviru nekdanje Jugoslavije. Nastal je kot odgovor proti namenom nekdanjih politikov, da na področju nekdanje skupne države naredijo enotno kulturno ministrstvo in tako zmanjšajo moč slovenske besede in državotvorne drže. Recital bo v Ljubljani povezovala Lucija Grm, za režijo pa bo poskrbel Alen Jelen. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani je tudi letos prizorišče proslave ob Prešernovem dnevu, na kateri bodo že tradicionalno v ospredju nagrajenci: nagrajenca za življenjsko delo, pesnica Erika Vouk, ter koreograf in baletni plesalec Henrik Neubauer, in nagrajenci sklada: Miljana Cunta, Jana Zupančič, Nuška Drašček, Ciril Horjak, Sara Kern in Tomato Košir. Za portretne filme lavreatov je poskrbel Studio Siposh. Program proslave sestavljata tudi izbor iz Prešernovih poezij "Kdo zna, kdo ve?", ki ga je pripravil Gregor Čušin, ter skrajšana različica baleta Povodni mož koreografa in avtorja idejne zasnove Edwarda Cluga. Nastopajo člani baletnega ansambla in solisti SNG Maribor, avtor glasbe je Milko Lazar. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani je tudi letos prizorišče proslave ob Prešernovem dnevu, na kateri bodo že tradicionalno v ospredju nagrajenci: nagrajenca za življenjsko delo, pesnica Erika Vouk, ter koreograf in baletni plesalec Henrik Neubauer, in nagrajenci sklada: Miljana Cunta, Jana Zupančič, Nuška Drašček, Ciril Horjak, Sara Kern in Tomato Košir. Za portretne filme lavreatov je poskrbel Studio Siposh. Program proslave sestavljata tudi izbor iz Prešernovih poezij "Kdo zna, kdo ve?", ki ga je pripravil Gregor Čušin, ter skrajšana različica baleta Povodni mož koreografa in avtorja idejne zasnove Edwarda Cluga. Nastopajo člani baletnega ansambla in solisti SNG Maribor, avtor glasbe je Milko Lazar. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Čajkovski je komponirati začel že pri štirih letih, navdih za svojo glasbo pa je pogosto črpal iz narave. Ta ga je namreč navduševala in menda je vsak dan na sprehodu v naravi preživel dve uri. Užival je tudi ob nabiranju gob ... Zanimivostim o Čajkovskem in njegovi glasbi se posvečamo na četrtem koncertu za Družinski abonma. PROGRAM: Čajkovski, Čajkovski, Čajkovski in Čajkovski Orkester Slovenske filharmonije Ana Erčulj, dirigentka
Čajkovski je komponirati začel že pri štirih letih, navdih za svojo glasbo pa je pogosto črpal iz narave. Ta ga je namreč navduševala in menda je vsak dan na sprehodu v naravi preživel dve uri. Užival je tudi ob nabiranju gob ... Zanimivostim o Čajkovskem in njegovi glasbi se posvečamo na četrtem koncertu za Družinski abonma. PROGRAM: Čajkovski, Čajkovski, Čajkovski in Čajkovski Orkester Slovenske filharmonije Ana Erčulj, dirigentka
Antonio Vivaldi je velik del svojega življenja preživel v Benetkah, kjer je kot učitelj violine, dirigent in skladatelj deloval v Ospedale della Pietà, vzgojno-izobraževalni ustanovi za revne ali osirotele otroke in za to ustanovo ustvaril tudi lepo število koncertov in sakralnih del. Koncert za violino, orgle, godala in generalni bas v D-duru, RV 541 Lauda Jerusalem, za dvojni zbor in orkester, RV 609 Koncert »In due cori« z obligatnimi flavtami v A-duru, RV 585 Beatus vir, za dvojni zbor in orkester, RV 597 Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Federico Maria Sardelli, dirigent Marika Przybył, violina Irina Kevorkova, violina Tomaž Sevšek, orgle
Antonio Vivaldi je velik del svojega življenja preživel v Benetkah, kjer je kot učitelj violine, dirigent in skladatelj deloval v Ospedale della Pietà, vzgojno-izobraževalni ustanovi za revne ali osirotele otroke in za to ustanovo ustvaril tudi lepo število koncertov in sakralnih del. Koncert za violino, orgle, godala in generalni bas v D-duru, RV 541 Lauda Jerusalem, za dvojni zbor in orkester, RV 609 Koncert »In due cori« z obligatnimi flavtami v A-duru, RV 585 Beatus vir, za dvojni zbor in orkester, RV 597 Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Federico Maria Sardelli, dirigent Marika Przybył, violina Irina Kevorkova, violina Tomaž Sevšek, orgle
Na oder Slovenske filharmonije se je po letu dni vrnil italijanski dirigent in specialist za baročno glasbo Federico Maria Sardelli. Na bogatem sporedu, v celoti posvečenemu Georgu Friedrichu Händlu, so bile arije iz opere o čarovnici Alcini in iz oratorija Mesija s sopranistko Sophie Gallagher. Slišali smo po en koncert iz obeh Händlovih zbirk concertov grossov in priljubljeno Glasbo za kraljevi ognjemet.
Na oder Slovenske filharmonije se je po letu dni vrnil italijanski dirigent in specialist za baročno glasbo Federico Maria Sardelli. Na bogatem sporedu, v celoti posvečenemu Georgu Friedrichu Händlu, so bile arije iz opere o čarovnici Alcini in iz oratorija Mesija s sopranistko Sophie Gallagher. Slišali smo po en koncert iz obeh Händlovih zbirk concertov grossov in priljubljeno Glasbo za kraljevi ognjemet.
Orkester Slovenske filharmonije je pod vodstvom koncertne mojstrice Ane Dolžan podal po poteh italijanskih mojstrov 18. stoletja. V prvem delu glasbenega večera sta zazveneli dve deli, v katerih se bodo kot solisti predstavili člani Orkestra Slovenske filharmonije. Najprej smo slišali Koncert za dva violončela v g-molu Antonia Vivaldija, v katerem sta nastopili solistki violončelistki Petra Greblo in Alja Mandič, sledil je Koncert za dve oboi v F-duru Tomaso-a Albinonija s solistoma oboistoma Sorinom Crudujem in Pietroom Savonittom. V drugem delu koncertnega večera pa nas je pot ponovno vodila v opus Antonia Vivaldija, na sporedu je bilo poznano in priljubljeno delo Antonia Vivaldija Štirje letni časi. Kot solistki sta nastopili izvrstni mladi glasbenici, sestri violinistka Patricija Avšič in violončelistka Klara Avšič. Dva violinska koncerta iz cikla sta namreč zazvenela v priredbi za violončelo.
Orkester Slovenske filharmonije je pod vodstvom koncertne mojstrice Ane Dolžan podal po poteh italijanskih mojstrov 18. stoletja. V prvem delu glasbenega večera sta zazveneli dve deli, v katerih se bodo kot solisti predstavili člani Orkestra Slovenske filharmonije. Najprej smo slišali Koncert za dva violončela v g-molu Antonia Vivaldija, v katerem sta nastopili solistki violončelistki Petra Greblo in Alja Mandič, sledil je Koncert za dve oboi v F-duru Tomaso-a Albinonija s solistoma oboistoma Sorinom Crudujem in Pietroom Savonittom. V drugem delu koncertnega večera pa nas je pot ponovno vodila v opus Antonia Vivaldija, na sporedu je bilo poznano in priljubljeno delo Antonia Vivaldija Štirje letni časi. Kot solistki sta nastopili izvrstni mladi glasbenici, sestri violinistka Patricija Avšič in violončelistka Klara Avšič. Dva violinska koncerta iz cikla sta namreč zazvenela v priredbi za violončelo.
Antonio Vivaldi: Štirje letni časi, izbor Ástor Piazzolla: Štirje letni časi v Buenos Airesu, odlomek Orkester Slovenske filharmonije Patricija Avšič, violina Klara Avšič, violončelo Matija Klančar in Franci Krevh, povezovalca V mojstrovini Antonia Vivaldija slišimo vso naravo: spomladansko žvrgolenje ptic, žuborenje potokov, brenčanje komarjev, vročino poletja, veseli lov jeseni in ostri zimski mraz. Kaj pa so letni časi? Kako se spreminjajo in kaj nas čaka v prihodnosti? Odgovore na ta vprašanja bo z nami delil meteorolog Matija Klančar. https://filharmonija.si/koncert/dez-ali-sonce-veter-ali-sneg/
Antonio Vivaldi: Štirje letni časi, izbor Ástor Piazzolla: Štirje letni časi v Buenos Airesu, odlomek Orkester Slovenske filharmonije Patricija Avšič, violina Klara Avšič, violončelo Matija Klančar in Franci Krevh, povezovalca V mojstrovini Antonia Vivaldija slišimo vso naravo: spomladansko žvrgolenje ptic, žuborenje potokov, brenčanje komarjev, vročino poletja, veseli lov jeseni in ostri zimski mraz. Kaj pa so letni časi? Kako se spreminjajo in kaj nas čaka v prihodnosti? Odgovore na ta vprašanja bo z nami delil meteorolog Matija Klančar. https://filharmonija.si/koncert/dez-ali-sonce-veter-ali-sneg/
Izid tretjega studijskega albuma De Call so Artbeaters obeležili v okviru cikla Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni. Peter Ugrin je igral violino, Marko Čepak kitaro, Aleš Ogrin klaviature, Ilj Pušnik bas in Aljoša Jerič bobne.
Izid tretjega studijskega albuma De Call so Artbeaters obeležili v okviru cikla Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni. Peter Ugrin je igral violino, Marko Čepak kitaro, Aleš Ogrin klaviature, Ilj Pušnik bas in Aljoša Jerič bobne.
Spored prvega koncerta – vodil ga je violinist Janez Podlesek – sestavljajo dela Wolfganga Amadeusa Mozarta in Josepha Haydna, ki sta drug pri drugem občudovala genialnost. Mozart je do Haydna čutil globok strah in spoštovanje in ga je pogosto vabil na svoje koncerte. Haydn mu je naklonjenost vračal, nad nadarjenim mladim glasbenikom je bil podobno navdušen. Kot solista sta nastopila hornist Boštjan Lipovšek in sopranistka Beti Bratina.
Spored prvega koncerta – vodil ga je violinist Janez Podlesek – sestavljajo dela Wolfganga Amadeusa Mozarta in Josepha Haydna, ki sta drug pri drugem občudovala genialnost. Mozart je do Haydna čutil globok strah in spoštovanje in ga je pogosto vabil na svoje koncerte. Haydn mu je naklonjenost vračal, nad nadarjenim mladim glasbenikom je bil podobno navdušen. Kot solista sta nastopila hornist Boštjan Lipovšek in sopranistka Beti Bratina.
Tradicionalni novoletni koncert Dunajskih filharmonikov je eden najbolj priljubljenih koncertov klasične glasbe na svetu.
Tradicionalni novoletni koncert Dunajskih filharmonikov je eden najbolj priljubljenih koncertov klasične glasbe na svetu.
Tradicionalni novoletni koncert Dunajskih filharmonikov, s katerim glasbeniki voščijo svetu, je letos vodil nemški dirigent Christian Thielemann.
Tradicionalni novoletni koncert Dunajskih filharmonikov, s katerim glasbeniki voščijo svetu, je letos vodil nemški dirigent Christian Thielemann.
V novo leto so nas pospremile zasanjane melodije iz čeških gajev, ognjeviti ritmi ruske glasbe in vedre pesmi iz naše lepe dežele. Orkester Slovenske filharmonije je vodil Philipp von Steinaecker, kot solisti pa so nastopili sopranistka Nika Gorič, violinist Miran Kolbl in violončelist Gregor Marinko.
V novo leto so nas pospremile zasanjane melodije iz čeških gajev, ognjeviti ritmi ruske glasbe in vedre pesmi iz naše lepe dežele. Orkester Slovenske filharmonije je vodil Philipp von Steinaecker, kot solisti pa so nastopili sopranistka Nika Gorič, violinist Miran Kolbl in violončelist Gregor Marinko.