Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Dvig temperature morja ima pomembne učinke tudi na mikroorganizme v morju, ki so ključni za morske ekosisteme.
Dvig temperature morja ima pomembne učinke tudi na mikroorganizme v morju, ki so ključni za morske ekosisteme.
Leto 2023 je bilo daleč najbolj vroče leto tako v Sloveniji kot na Zemlji, odkar izvajamo meritve. Vroče je bilo nad kopnim, pa tudi v oceanih in morjih. Zadnjih deset let je najbolj vročih 10 let od začetka merjenja temperature. Maj je bil najtoplejši maj globalno in 12. zaporedni najtoplejši mesec. To pomeni, da bo leto 2024 verjetno spet najtoplejše do zdaj. Povprečna temperatura zadnjih 10 let na Zemlji je za 1,2 stopinje Celzija višja od povprečne temperature pred industrijsko dobo. Sliši se malo, ampak kaj to pomeni?
Leto 2023 je bilo daleč najbolj vroče leto tako v Sloveniji kot na Zemlji, odkar izvajamo meritve. Vroče je bilo nad kopnim, pa tudi v oceanih in morjih. Zadnjih deset let je najbolj vročih 10 let od začetka merjenja temperature. Maj je bil najtoplejši maj globalno in 12. zaporedni najtoplejši mesec. To pomeni, da bo leto 2024 verjetno spet najtoplejše do zdaj. Povprečna temperatura zadnjih 10 let na Zemlji je za 1,2 stopinje Celzija višja od povprečne temperature pred industrijsko dobo. Sliši se malo, ampak kaj to pomeni?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Višja temperatura pa vpliva tudi na kmetijske rastline, ki so izpostavljene vse bolj ekstremnim vremenskim razmeram. Visoka temperatura povzroča rastlinam stres, vpliva na zmanjšanje fotosinteze, prenos hranil in vsrkavanje vode ter poškoduje plodove in liste.
Višja temperatura pa vpliva tudi na kmetijske rastline, ki so izpostavljene vse bolj ekstremnim vremenskim razmeram. Visoka temperatura povzroča rastlinam stres, vpliva na zmanjšanje fotosinteze, prenos hranil in vsrkavanje vode ter poškoduje plodove in liste.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Podnebne spremembe, povečevanje svetovnega prebivalstva in potreba po trajnostnem razvoju. Prihodnost kmetijstva je polna izzivov. Z brezpilotnimi letalniki odkrivajo bolezni in škodljivce na rastlinah in rastline škropijo in dognojujejo. Skoraj popolnoma avtonomni traktorji sejejo, analizirajo hranila v tleh in natančno gnojijo. Roboti obirajo jabolka, maline, kivi in jagode. Posebnega robota za uporabo v kmetijstvu so razvili tudi slovenski znanstveniki. Stroji lahko delujejo neprekinjeno, ne da bi potrebovali počitek, kar povečuje učinkovitost in zmanjšuje stroške.
Podnebne spremembe, povečevanje svetovnega prebivalstva in potreba po trajnostnem razvoju. Prihodnost kmetijstva je polna izzivov. Z brezpilotnimi letalniki odkrivajo bolezni in škodljivce na rastlinah in rastline škropijo in dognojujejo. Skoraj popolnoma avtonomni traktorji sejejo, analizirajo hranila v tleh in natančno gnojijo. Roboti obirajo jabolka, maline, kivi in jagode. Posebnega robota za uporabo v kmetijstvu so razvili tudi slovenski znanstveniki. Stroji lahko delujejo neprekinjeno, ne da bi potrebovali počitek, kar povečuje učinkovitost in zmanjšuje stroške.
Škodljivci naj bi bili po nekaterih ocenah odgovorni za izgubo okoli 40 % pridelka po vsem svetu. Zato je eno od pomembnih vprašanj kmetijstva prihodnosti, kako se proti njim boriti na okolju in človeku prijazen način. Gojenje hmelja ima v Sloveniji dolgo tradicijo in hmelj je ena od pomembnejših kulturnih rastlin pri nas. Vendar njegovo gojenje močno ogroža gliva, za zatiranje katere ni učinkovitega fitofarmacevtskega sredstva. Na Biotehniški fakulteti UL v sodelovanju z Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije iščejo rešitev z novimi genskimi tehnologijami.
Škodljivci naj bi bili po nekaterih ocenah odgovorni za izgubo okoli 40 % pridelka po vsem svetu. Zato je eno od pomembnih vprašanj kmetijstva prihodnosti, kako se proti njim boriti na okolju in človeku prijazen način. Gojenje hmelja ima v Sloveniji dolgo tradicijo in hmelj je ena od pomembnejših kulturnih rastlin pri nas. Vendar njegovo gojenje močno ogroža gliva, za zatiranje katere ni učinkovitega fitofarmacevtskega sredstva. Na Biotehniški fakulteti UL v sodelovanju z Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije iščejo rešitev z novimi genskimi tehnologijami.
Slovenski raziskovalci razvijajo robote, ki nam bodo olajšali delo v sadovnjakih.
Slovenski raziskovalci razvijajo robote, ki nam bodo olajšali delo v sadovnjakih.
Načrtovanje posegov na njivi na podlagi satelitskih posnetkov, precizna analiza tal, izdelava načrtov za odmerjanje gnojil glede na količino hranil v tleh na posameznih delih njive, skoraj popolnoma avtonomni traktorji. Vse to je stvarnost tudi v slovenskem kmetijstvu.
Načrtovanje posegov na njivi na podlagi satelitskih posnetkov, precizna analiza tal, izdelava načrtov za odmerjanje gnojil glede na količino hranil v tleh na posameznih delih njive, skoraj popolnoma avtonomni traktorji. Vse to je stvarnost tudi v slovenskem kmetijstvu.
Razbesneli hudourniki lahko v zelo kratkem času odplavijo oziroma premaknejo tudi več milijonov kubičnih metrov materiala, spodjedajo bregove, prestavljajo struge, v dolini rušijo jezove in mostove, z zemeljskega površja izbrišejo celotna naselja in lahko povzročijo človeške žrtve. V Sloveniji imamo približno 41.000 km vodotokov, vsaj tretjina od teh je hudourniške narave. Nekoč so se obširne poplave zgodile enkrat na 100 let. Danes so močnejše in dlje trajajoče padavine pogostejše, zato so pogostejše in izrazitejše tudi hudourniške poplave. Hudournike krotimo že več kot 140 let. Edinstven primer urejanja alpskih in predalpskih vodotokov je gradnja lesene kašte, ki je od leta 2013 uvrščena na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine. Kako se lahko pred divjostjo hudournikov bolje zaščitimo?
Razbesneli hudourniki lahko v zelo kratkem času odplavijo oziroma premaknejo tudi več milijonov kubičnih metrov materiala, spodjedajo bregove, prestavljajo struge, v dolini rušijo jezove in mostove, z zemeljskega površja izbrišejo celotna naselja in lahko povzročijo človeške žrtve. V Sloveniji imamo približno 41.000 km vodotokov, vsaj tretjina od teh je hudourniške narave. Nekoč so se obširne poplave zgodile enkrat na 100 let. Danes so močnejše in dlje trajajoče padavine pogostejše, zato so pogostejše in izrazitejše tudi hudourniške poplave. Hudournike krotimo že več kot 140 let. Edinstven primer urejanja alpskih in predalpskih vodotokov je gradnja lesene kašte, ki je od leta 2013 uvrščena na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine. Kako se lahko pred divjostjo hudournikov bolje zaščitimo?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Edinstven primer urejanja alpskih in predalpskih vodotokov pa je gradnja lesene kašte. Gradimo jih že od samega začetka hudourničarstva pri nas. Ta izjemna tehniška dediščina slovenskih hudourničarjev je od leta 2013 uvrščena na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine.
Edinstven primer urejanja alpskih in predalpskih vodotokov pa je gradnja lesene kašte. Gradimo jih že od samega začetka hudourničarstva pri nas. Ta izjemna tehniška dediščina slovenskih hudourničarjev je od leta 2013 uvrščena na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine.
Pred 6 leti pa je drobirski tok hudournika Reka delno zasul spodnjo postajo kabinske žičnice na Krvavcu s približno 10.000 m3 sedimentov, grušča, skalnih blokov, drevja in vejevja. Ker je obstajala nevarnost ponovnega in še obsežnejšega plazenja naplavin, so v zaledju hudournika postavili 16 mrežnih pregrad.
Pred 6 leti pa je drobirski tok hudournika Reka delno zasul spodnjo postajo kabinske žičnice na Krvavcu s približno 10.000 m3 sedimentov, grušča, skalnih blokov, drevja in vejevja. Ker je obstajala nevarnost ponovnega in še obsežnejšega plazenja naplavin, so v zaledju hudournika postavili 16 mrežnih pregrad.
Na začetku doline Krnice je tipičen pogled na hudourniško zaledje. Tam se zbirajo vode hudournika Pišnica, enega največjih in najbolj divjih hudournikov pri nas.
Na začetku doline Krnice je tipičen pogled na hudourniško zaledje. Tam se zbirajo vode hudournika Pišnica, enega največjih in najbolj divjih hudournikov pri nas.
Skok s posebno obleko z visoke gore, nastop pred množico, govorjenje resnice, pomoč ljudem v naravnih katastrofah … Pogum se lahko kaže z dejanji in moralnimi odločitvami. Pogumna oseba se zaveda tveganja, vendar se kljub temu odloči za neko vedenje. Edo Senica je eden od pionirjev skakanja BASE in letenja s tako imenovano netopirsko obleko. Pri skoku s kilometra višine leti s horizontalno hitrostjo skoraj 300 km/h. Med enim od skokov je nosil merilne naprave, ki so merile njegovo počutje in stres. Kaj so izmerile? Pogum nas spremlja že od prazgodovine. Zakaj ga evolucijsko potrebujemo? Je pogum tudi gonilo napredka?
Skok s posebno obleko z visoke gore, nastop pred množico, govorjenje resnice, pomoč ljudem v naravnih katastrofah … Pogum se lahko kaže z dejanji in moralnimi odločitvami. Pogumna oseba se zaveda tveganja, vendar se kljub temu odloči za neko vedenje. Edo Senica je eden od pionirjev skakanja BASE in letenja s tako imenovano netopirsko obleko. Pri skoku s kilometra višine leti s horizontalno hitrostjo skoraj 300 km/h. Med enim od skokov je nosil merilne naprave, ki so merile njegovo počutje in stres. Kaj so izmerile? Pogum nas spremlja že od prazgodovine. Zakaj ga evolucijsko potrebujemo? Je pogum tudi gonilo napredka?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Biti pogumen: Obleka za BASE padalstvo Pri skakanju s pečin je eden od pomembnejših dejavnikov tudi posebna letalna obleka, t. i. wingsuit, ki poveča vzgon in s tem preletene razdalje.
Biti pogumen: Obleka za BASE padalstvo Pri skakanju s pečin je eden od pomembnejših dejavnikov tudi posebna letalna obleka, t. i. wingsuit, ki poveča vzgon in s tem preletene razdalje.
Biti pogumen: BASE skok Ker so bile razmere za skok ugodne, je Edo Senica izvedel Base skok. Med skokom mu je prof. Gregor Geršak iz Fakultete za elektrotehniko UL meril različne fiziološke spremenljivke. Kaj se pokazale meritve?
Biti pogumen: BASE skok Ker so bile razmere za skok ugodne, je Edo Senica izvedel Base skok. Med skokom mu je prof. Gregor Geršak iz Fakultete za elektrotehniko UL meril različne fiziološke spremenljivke. Kaj se pokazale meritve?
Biti pogumen: Priprave na skok Edo Senica je eden od pionirjev BASE padalstva pri nas in skoraj sinonim za letenje z letečo obleko, kjer pri skoku s kilometra višine leti s horizontalno hitrostjo skoraj 300 km/h.
Biti pogumen: Priprave na skok Edo Senica je eden od pionirjev BASE padalstva pri nas in skoraj sinonim za letenje z letečo obleko, kjer pri skoku s kilometra višine leti s horizontalno hitrostjo skoraj 300 km/h.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Na svetu porabimo za hlajenje kar 20 % vse elektrike, po napovedih pa naj bi se ta količina do leta 2050 potrojila. Hladiva, ki jih uporabljamo v hladilnih napravah, povzročajo 8 % vseh izpustov na svetu. Kako bi se učinkoviteje hladili z manjšim vplivom na okolje? Nove tehnologije bodo manj univerzalne, vendar z drugimi dobrimi lastnostmi. Predstavili vam bomo posebno toplotno črpalko, daljinsko hlajenje in inovativni način hlajenja računalnikov. Pri različnih industrijskih procesih nastaja odpadna toplota. Kar 50 % je ne izkoristimo, ampak jo zavržemo. Kako bi jo lahko uporabili za hlajenje?
Na svetu porabimo za hlajenje kar 20 % vse elektrike, po napovedih pa naj bi se ta količina do leta 2050 potrojila. Hladiva, ki jih uporabljamo v hladilnih napravah, povzročajo 8 % vseh izpustov na svetu. Kako bi se učinkoviteje hladili z manjšim vplivom na okolje? Nove tehnologije bodo manj univerzalne, vendar z drugimi dobrimi lastnostmi. Predstavili vam bomo posebno toplotno črpalko, daljinsko hlajenje in inovativni način hlajenja računalnikov. Pri različnih industrijskih procesih nastaja odpadna toplota. Kar 50 % je ne izkoristimo, ampak jo zavržemo. Kako bi jo lahko uporabili za hlajenje?
Stanovanja lahko hladimo s klimatskimi napravami. V večstanovanjskih hišah je energetsko potratno in neučinkovito hlajenje vsakega posameznega stanovanja s svojo klimatsko napravo. Že dolgo je znano daljinsko ogrevanje, ki ga uporabljamo v večjih mestih. Bi bilo lahko daljinsko tudi hlajenje?
Stanovanja lahko hladimo s klimatskimi napravami. V večstanovanjskih hišah je energetsko potratno in neučinkovito hlajenje vsakega posameznega stanovanja s svojo klimatsko napravo. Že dolgo je znano daljinsko ogrevanje, ki ga uporabljamo v večjih mestih. Bi bilo lahko daljinsko tudi hlajenje?
Hlajenje je ključno pri zagotavljanju čim boljšega delovanja računalnikov, saj je toplota neizogiben stranski produkt delovanja računalnikov. Preveč toplote lahko povzroči njihovo upočasnjeno delovanje in celo okvare. Slovensko podjetje je izboljšalo sistem vodnega hlajenja za računalnike, ki deluje podobno kot hladilni sistem avtomobila.
Hlajenje je ključno pri zagotavljanju čim boljšega delovanja računalnikov, saj je toplota neizogiben stranski produkt delovanja računalnikov. Preveč toplote lahko povzroči njihovo upočasnjeno delovanje in celo okvare. Slovensko podjetje je izboljšalo sistem vodnega hlajenja za računalnike, ki deluje podobno kot hladilni sistem avtomobila.
Na Fakulteti za strojništvo UL so v sodelovanju s podjetjem Danfos Trata razvili posebno toplotno črpalko. Toplotna črpalka je naprava, ki toploto iz okolice pretvarja v energijo, s katero lahko ogrevamo dom in sanitarno vodo. Z enakim procesom, vendar z odvzemanjem toplote iz notranjosti doma in s sproščanjem v okolico, lahko prostor tudi hladi.
Na Fakulteti za strojništvo UL so v sodelovanju s podjetjem Danfos Trata razvili posebno toplotno črpalko. Toplotna črpalka je naprava, ki toploto iz okolice pretvarja v energijo, s katero lahko ogrevamo dom in sanitarno vodo. Z enakim procesom, vendar z odvzemanjem toplote iz notranjosti doma in s sproščanjem v okolico, lahko prostor tudi hladi.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v mestih, do leta 2050 naj bi se ta delež še povečal. Svetlobno onesnaženje, hrup, višja temperatura in onesnažen zrak vplivajo na zdravje meščanov. Raziskave so pokazale, da lahko svetlobno onesnaženje vpliva na razvoj raka, motenj spanja, depresije in debelosti. Preveč hrupa iz okolja pripomore k večji pojavnosti ishemičnih bolezni srca in je krivec za 12 000 prezgodnjih smrti na leto. Kako bi lahko uredili mesta, da bi imela manj negativnih vplivov na prebivalce? Ali lahko življenje v mestu nanje vpliva tudi pozitivno? Še bolj kot s hrupom pa življenje v mestu povezujemo z onesnaženim zrakom, čeprav so zadnje raziskave pokazale, da je tudi zrak na podeželju lahko enako onesnažen. Ali lahko zelenje v našem okolju vpliva na manjšo umrljivost?
Več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v mestih, do leta 2050 naj bi se ta delež še povečal. Svetlobno onesnaženje, hrup, višja temperatura in onesnažen zrak vplivajo na zdravje meščanov. Raziskave so pokazale, da lahko svetlobno onesnaženje vpliva na razvoj raka, motenj spanja, depresije in debelosti. Preveč hrupa iz okolja pripomore k večji pojavnosti ishemičnih bolezni srca in je krivec za 12 000 prezgodnjih smrti na leto. Kako bi lahko uredili mesta, da bi imela manj negativnih vplivov na prebivalce? Ali lahko življenje v mestu nanje vpliva tudi pozitivno? Še bolj kot s hrupom pa življenje v mestu povezujemo z onesnaženim zrakom, čeprav so zadnje raziskave pokazale, da je tudi zrak na podeželju lahko enako onesnažen. Ali lahko zelenje v našem okolju vpliva na manjšo umrljivost?
Življenje v mestu pa prinaša tudi prednosti, dostop do storitev in infrastrukture, bogato kulturno in družabno življenje. Na kakovost življenja v mestu vpliva tudi to, kako dobro so mesta zasnovana.
Življenje v mestu pa prinaša tudi prednosti, dostop do storitev in infrastrukture, bogato kulturno in družabno življenje. Na kakovost življenja v mestu vpliva tudi to, kako dobro so mesta zasnovana.
Na kakovost spanja in življenja v mestu vpliva tudi izpostavljenost hrupu. Na Fakulteti za strojništvo UL so nam pokazali, kako prepoznajo prevladujoče vire hrupa v okolju in kako ocenijo njihov vpliv na skupni hrup. S posebno akustično kamero so nam pokazali, kako lahko hrup celo vidimo
Na kakovost spanja in življenja v mestu vpliva tudi izpostavljenost hrupu. Na Fakulteti za strojništvo UL so nam pokazali, kako prepoznajo prevladujoče vire hrupa v okolju in kako ocenijo njihov vpliv na skupni hrup. S posebno akustično kamero so nam pokazali, kako lahko hrup celo vidimo
Na Dunaju že več kot 10 let skrbno spremljajo svetlobno onesnaženje. Poleg običajnih meritev s stacionarnimi merilnimi postajami so svetlobne vire snemali iz helikopterja. Izvedli so eno izmed najnatančnejših raziskav svetlobnega onesnaženja nad večjimi mesti.
Na Dunaju že več kot 10 let skrbno spremljajo svetlobno onesnaženje. Poleg običajnih meritev s stacionarnimi merilnimi postajami so svetlobne vire snemali iz helikopterja. Izvedli so eno izmed najnatančnejših raziskav svetlobnega onesnaženja nad večjimi mesti.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Za zdravljenje bakterijskih okužb uporabljamo antibiotike. Toda zaradi njihove prevelike in nepravilne uporabe postajajo bakterije proti njim odporne. Nekaj bakterij, ena izmed njih je MRSA, je odpornih že proti skoraj vsem znanim antibiotikom. Vendar imamo še eno orožje: bakteriofage, viruse, ki uničujejo bakterije. Pred odkritjem penicilina so bakterijske okužbe že zdravili z bakteriofagi, potem pa je njihovo raziskovanje in zdravljenje z njimi na Zahodu zamrlo. Danes je raziskovanje bakteriofagov spet v zagonu. Tudi slovenski raziskovalci iščejo nove bakteriofage in raziskujejo možnosti njihove uporabe za zdravljenje.
Za zdravljenje bakterijskih okužb uporabljamo antibiotike. Toda zaradi njihove prevelike in nepravilne uporabe postajajo bakterije proti njim odporne. Nekaj bakterij, ena izmed njih je MRSA, je odpornih že proti skoraj vsem znanim antibiotikom. Vendar imamo še eno orožje: bakteriofage, viruse, ki uničujejo bakterije. Pred odkritjem penicilina so bakterijske okužbe že zdravili z bakteriofagi, potem pa je njihovo raziskovanje in zdravljenje z njimi na Zahodu zamrlo. Danes je raziskovanje bakteriofagov spet v zagonu. Tudi slovenski raziskovalci iščejo nove bakteriofage in raziskujejo možnosti njihove uporabe za zdravljenje.
Čeprav pri nas za zdaj še ni zdravljenja z bakteriofagi, to ne pomeni, da ne potekajo raziskave uporabe bakteriofagov. Obiskali smo ortopedsko bolnišnico Valdoltra, kjer raziskujejo uporabo bakteriofagov na biofilmih.
Čeprav pri nas za zdaj še ni zdravljenja z bakteriofagi, to ne pomeni, da ne potekajo raziskave uporabe bakteriofagov. Obiskali smo ortopedsko bolnišnico Valdoltra, kjer raziskujejo uporabo bakteriofagov na biofilmih.
Za vsako vrsto bakterije obstaja nekaj bakteriofagov, ki jo lahko uničijo. Zato je treba za zdravljenje z bakteriofagi za vsako bakterijo poiskati primeren bakteriofag. To izjemno uspešno počnemo tudi v Sloveniji.
Za vsako vrsto bakterije obstaja nekaj bakteriofagov, ki jo lahko uničijo. Zato je treba za zdravljenje z bakteriofagi za vsako bakterijo poiskati primeren bakteriofag. To izjemno uspešno počnemo tudi v Sloveniji.
Bakteriofagi bi lahko uničili tudi bakterije, ki povzročajo okužbe pri človeku. Terapija z bakteriofagi ni nekaj novega, njeni začetki segajo v čas pred odkritjem antibiotikov - torej več kot 100 let v zgodovino.
Bakteriofagi bi lahko uničili tudi bakterije, ki povzročajo okužbe pri človeku. Terapija z bakteriofagi ni nekaj novega, njeni začetki segajo v čas pred odkritjem antibiotikov - torej več kot 100 let v zgodovino.
Ljudje po svetu zavržemo 1,3 milijarde ton hrane na leto, kar je več kot 30 odstotkov vse hrane. V Regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana zbirajo biološke odpadke iz gospodinjstev in vrtne biološke odpadke iz 21 okoliških občin. Iz 30.000 ton bioloških odpadkov na leto pridobijo 2700 ton komposta in povprečno 3 milijone m3 bioplina. Odpadno hrano bi lahko izkoristili tudi za insektno biokonverzijo. S to tehnologijo organske odpadke uporabimo za krmo žuželk, te pa za živalsko krmo ali gnojilo. Za proizvodnjo enake količine beljakovin potrebujejo črički šestkrat manj krme kot govedo, štirikrat manj kot ovce in dvakrat manj kot prašiči in piščanci. V prihodnosti bi lahko žuželke, krmljene z odpadno hrano, uporabili tudi v prehrani ljudi. Užitnih naj bi bilo več kot 2000 žuželk, za insektno biokonverzijo pa bi trenutno lahko uporabili le nekaj od teh, ki so varne – ne prenašajo bolezni in niso invazivne.
Ljudje po svetu zavržemo 1,3 milijarde ton hrane na leto, kar je več kot 30 odstotkov vse hrane. V Regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana zbirajo biološke odpadke iz gospodinjstev in vrtne biološke odpadke iz 21 okoliških občin. Iz 30.000 ton bioloških odpadkov na leto pridobijo 2700 ton komposta in povprečno 3 milijone m3 bioplina. Odpadno hrano bi lahko izkoristili tudi za insektno biokonverzijo. S to tehnologijo organske odpadke uporabimo za krmo žuželk, te pa za živalsko krmo ali gnojilo. Za proizvodnjo enake količine beljakovin potrebujejo črički šestkrat manj krme kot govedo, štirikrat manj kot ovce in dvakrat manj kot prašiči in piščanci. V prihodnosti bi lahko žuželke, krmljene z odpadno hrano, uporabili tudi v prehrani ljudi. Užitnih naj bi bilo več kot 2000 žuželk, za insektno biokonverzijo pa bi trenutno lahko uporabili le nekaj od teh, ki so varne – ne prenašajo bolezni in niso invazivne.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanj
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanj
V pilotnem obratu za vzrejo matičnega roja črnih bojevniških muh še uporabljajo krmo za piščance, obenem pa raziskujejo, kateri substrati so tako visoko hranljivi, da bi lahko nadomestili netrajnostno hranilo.
V pilotnem obratu za vzrejo matičnega roja črnih bojevniških muh še uporabljajo krmo za piščance, obenem pa raziskujejo, kateri substrati so tako visoko hranljivi, da bi lahko nadomestili netrajnostno hranilo.
V demonstracíjskem objektu za pilotno vzrejo črne bojevniške muhe preučujejo primernost substratov za vzrejo matičnega roja in mladih ličink. Njihovi izsledki bodo namenjeni vzpostavitvi velikih industrijskih sistemov za vzrejo žuželk pri nas.
V demonstracíjskem objektu za pilotno vzrejo črne bojevniške muhe preučujejo primernost substratov za vzrejo matičnega roja in mladih ličink. Njihovi izsledki bodo namenjeni vzpostavitvi velikih industrijskih sistemov za vzrejo žuželk pri nas.
V Regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana zbirajo biološke odpadke iz gospodinjstev in vrtne biološke odpadke, kot so odrezane veje in pokošena trava. Kako ravnajo z njimi?
V Regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana zbirajo biološke odpadke iz gospodinjstev in vrtne biološke odpadke, kot so odrezane veje in pokošena trava. Kako ravnajo z njimi?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Količina medicinskega znanja se je leta 2020 podvojila na vsakih 73 dni. Leta 1950 je bil ta čas ocenjen na 50 let. Kako bi lahko zdravniki obvladovali to količino informacij in znanje priklicali v spomin, ko bi ga potrebovali? Kako jim lahko pri tem pomaga umetna inteligenca? Umetna inteligenca zelo hitro analizira posnetke magnetne resonance ali računalniške tomografije in zazna vzorce, ki jih ljudje ne. Slovenski raziskovalci pa želijo z uporabo umetne inteligence napovedati, ali bodo nedonošenčki razvili kognitivne in motorične težave, raziskujejo, kako bi izboljšali zdravljenje najpogostejše oblike možganskih tumorjev, in poskušajo s slik računalniške tomografije napovedati, kako veliko je tveganje pri ljudeh, ki so preživeli raka dojke, da po zdravljenju razvijejo nekatere kronične nenalezljive bolezni, ki se lahko pojavijo kot posledica zdravljenja.
Količina medicinskega znanja se je leta 2020 podvojila na vsakih 73 dni. Leta 1950 je bil ta čas ocenjen na 50 let. Kako bi lahko zdravniki obvladovali to količino informacij in znanje priklicali v spomin, ko bi ga potrebovali? Kako jim lahko pri tem pomaga umetna inteligenca? Umetna inteligenca zelo hitro analizira posnetke magnetne resonance ali računalniške tomografije in zazna vzorce, ki jih ljudje ne. Slovenski raziskovalci pa želijo z uporabo umetne inteligence napovedati, ali bodo nedonošenčki razvili kognitivne in motorične težave, raziskujejo, kako bi izboljšali zdravljenje najpogostejše oblike možganskih tumorjev, in poskušajo s slik računalniške tomografije napovedati, kako veliko je tveganje pri ljudeh, ki so preživeli raka dojke, da po zdravljenju razvijejo nekatere kronične nenalezljive bolezni, ki se lahko pojavijo kot posledica zdravljenja.
Umetna inteligenca pa lahko strokovnjakom pomaga tudi napovedovati razvoj bolezni. Na Fakulteti za elektrotehniko UL razvijajo modele za napovedovanje poteka multiple skleroze, kronične bolezni, ki prizadene osrednje živčevje.
Umetna inteligenca pa lahko strokovnjakom pomaga tudi napovedovati razvoj bolezni. Na Fakulteti za elektrotehniko UL razvijajo modele za napovedovanje poteka multiple skleroze, kronične bolezni, ki prizadene osrednje živčevje.
Glioblastom je najpogostejša in najsmrtonosnejša oblika možganskih tumorjev, za katerega ni učinkovitega zdravljenja. Za njim vsako leto v Sloveniji zboli okoli 120 ljudi. Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo in Fakultete za računalništvo in informatiko UL želijo z umetno inteligenco najti nove, učinkovitejše načine zdravljenja.
Glioblastom je najpogostejša in najsmrtonosnejša oblika možganskih tumorjev, za katerega ni učinkovitega zdravljenja. Za njim vsako leto v Sloveniji zboli okoli 120 ljudi. Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo in Fakultete za računalništvo in informatiko UL želijo z umetno inteligenco najti nove, učinkovitejše načine zdravljenja.
Bolniki z redkimi boleznimi navadno čakajo na diagnozo več let, pri marsikom pa sploh ne ugotovijo, za kakšno bolezen gre. Poznamo namreč več kot 7 tisoč redkih bolezni. Slovenska profesorica na Univerzi Harvard v ZDA, Marinka Žitnik, s svojo ekipo razvija orodje globokega učenja za diagnozo bolnikov z redkimi genskimi boleznimi.
Bolniki z redkimi boleznimi navadno čakajo na diagnozo več let, pri marsikom pa sploh ne ugotovijo, za kakšno bolezen gre. Poznamo namreč več kot 7 tisoč redkih bolezni. Slovenska profesorica na Univerzi Harvard v ZDA, Marinka Žitnik, s svojo ekipo razvija orodje globokega učenja za diagnozo bolnikov z redkimi genskimi boleznimi.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Asfalt na cestiščih traja približno 20 let, to pomeni, da se samo v Sloveniji vsako leto na cestah zamenja več 100 tisoč ton asfalta. Da bi čim bolj zmanjšali porabo naravnih virov in zmanjšali vpliv na okolje, se čedalje bolj uveljavlja ponovna uporaba starega asfalta.
Asfalt na cestiščih traja približno 20 let, to pomeni, da se samo v Sloveniji vsako leto na cestah zamenja več 100 tisoč ton asfalta. Da bi čim bolj zmanjšali porabo naravnih virov in zmanjšali vpliv na okolje, se čedalje bolj uveljavlja ponovna uporaba starega asfalta.
Približno 95 % peska in kamna ter 5 % bitumenskega veziva je recept za enega izmed najstarejših in najbolj razširjenih gradbenih materialov na svetu – asfalt. Njegova uporaba vsako leto narašča. Doba trajanja asfalta na cestiščih je približno 20 let. V Sloveniji se vsako leto na cestah zamenja več 100 tisoč ton asfalta. Bi lahko starega reciklirali in ponovno uporabili? Izdelava in vgrajevanje klasičnega vročega asfalta sta zaradi visokih temperatur energijsko potratna, nastajajo pa tudi plini, ki so škodljivi za zdravje delavcev in okolje. Zato in tudi za večjo odpornost asfalta razvijajo nove asfalte. Poleti se površina asfaltne plasti lahko segreje čez 60 stopinj Celzija in se zmehča. Takrat se lahko na asfaltu pojavijo kolesnice. Kako bi jih lahko preprečili?
Približno 95 % peska in kamna ter 5 % bitumenskega veziva je recept za enega izmed najstarejših in najbolj razširjenih gradbenih materialov na svetu – asfalt. Njegova uporaba vsako leto narašča. Doba trajanja asfalta na cestiščih je približno 20 let. V Sloveniji se vsako leto na cestah zamenja več 100 tisoč ton asfalta. Bi lahko starega reciklirali in ponovno uporabili? Izdelava in vgrajevanje klasičnega vročega asfalta sta zaradi visokih temperatur energijsko potratna, nastajajo pa tudi plini, ki so škodljivi za zdravje delavcev in okolje. Zato in tudi za večjo odpornost asfalta razvijajo nove asfalte. Poleti se površina asfaltne plasti lahko segreje čez 60 stopinj Celzija in se zmehča. Takrat se lahko na asfaltu pojavijo kolesnice. Kako bi jih lahko preprečili?
Vsako leto po svetu vgradijo v ceste več kot milijardo ton asfalta. Zato da bi pri njihovi uporabi nastajalo čim manj deformacij, asfalt že v laboratorijih testirajo na mehansko obrabo in tudi različne podnebne spremembe.
Vsako leto po svetu vgradijo v ceste več kot milijardo ton asfalta. Zato da bi pri njihovi uporabi nastajalo čim manj deformacij, asfalt že v laboratorijih testirajo na mehansko obrabo in tudi različne podnebne spremembe.
Izdelava in vgrajevanje asfalta sta zaradi visokih temperatur energijsko potratna. Poleg tega pri vgrajevanju asfalta nastajajo plini, ki so škodljivi tako za zdravje delavcev kot za okolje. Zato strokovnjaki raziskujejo, kako bi lahko pri obeh procesih učinkovito znižali temperaturo in obenem zagotovili enako ali primerljivo kakovost asfalta.
Izdelava in vgrajevanje asfalta sta zaradi visokih temperatur energijsko potratna. Poleg tega pri vgrajevanju asfalta nastajajo plini, ki so škodljivi tako za zdravje delavcev kot za okolje. Zato strokovnjaki raziskujejo, kako bi lahko pri obeh procesih učinkovito znižali temperaturo in obenem zagotovili enako ali primerljivo kakovost asfalta.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!