Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Albanski pisatelji Ismail Kadare se je rodil leta 1936 v Gjirokastru, od začetka devetdesetih let 20. st. je živel med Tirano in Francijo, umrl pa je 1. julija letos v Tirani. Kadare je brez dvoma najvidnejši predstavnik albanskega literarnega ustvarjanja. Roman Zlomljeni april je prvič izšel leta 1978. Postavljen je na začetek 20. stoletja, na planoto albanskega višavja, kjer se zdi, da se je čas ustavil. Slišali boste odlomek z začetka romana, ko mora mladi Gjorg, kot veleva tradicija, ubiti morilca svojega brata. Besa, krvno maščevanje, pa se seveda nadaljuje. Prevod Nikollë Berishaj, interpretacija Jožef Ropoša, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Jože Valentič. Posnetzo leta 2009. Urednici oddaje Ingrid Kovač Brus, Staša Grahek.
Albanski pisatelji Ismail Kadare se je rodil leta 1936 v Gjirokastru, od začetka devetdesetih let 20. st. je živel med Tirano in Francijo, umrl pa je 1. julija letos v Tirani. Kadare je brez dvoma najvidnejši predstavnik albanskega literarnega ustvarjanja. Roman Zlomljeni april je prvič izšel leta 1978. Postavljen je na začetek 20. stoletja, na planoto albanskega višavja, kjer se zdi, da se je čas ustavil. Slišali boste odlomek z začetka romana, ko mora mladi Gjorg, kot veleva tradicija, ubiti morilca svojega brata. Besa, krvno maščevanje, pa se seveda nadaljuje. Prevod Nikollë Berishaj, interpretacija Jožef Ropoša, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Jože Valentič. Posnetzo leta 2009. Urednici oddaje Ingrid Kovač Brus, Staša Grahek.
Oboist François Leleux in njegov redni komorni glasbeni partner, pianist Emmanuel Strosser, sta 5. februarja letos nastopila v londonski dvorani Wigmore. Francoska glasbenika sta se tam v sklopu BBC-jevega koncertnega cikla »The Lunchtime Concerts« predstavila s programom pretežno francoske glasbe, ki ga je uvedla Sonata za oboo in klavir v D-duru, op. 166 Camilla Saint-Saënsa. Sledili so Aria in Scherzo Henrija Dutilleuxa, prva izvedba Sonate za oboo komaj 15-letnega gruzijskega skladatelja Tsotneja Zedginidzeja, Pastoralna fantazija Eugèna Bozzaja in Debussyjeva Rapsodija za saksofon in orkester v priredbi za angleški rog in klavir, ki jo je ob skladateljevi 100-letnici smrti, leta 2018, spisal Gilles Silvestrini, spored pa je zaokrožila Skladba v g-molu, op. 5 Gabriela Piernéja.
Oboist François Leleux in njegov redni komorni glasbeni partner, pianist Emmanuel Strosser, sta 5. februarja letos nastopila v londonski dvorani Wigmore. Francoska glasbenika sta se tam v sklopu BBC-jevega koncertnega cikla »The Lunchtime Concerts« predstavila s programom pretežno francoske glasbe, ki ga je uvedla Sonata za oboo in klavir v D-duru, op. 166 Camilla Saint-Saënsa. Sledili so Aria in Scherzo Henrija Dutilleuxa, prva izvedba Sonate za oboo komaj 15-letnega gruzijskega skladatelja Tsotneja Zedginidzeja, Pastoralna fantazija Eugèna Bozzaja in Debussyjeva Rapsodija za saksofon in orkester v priredbi za angleški rog in klavir, ki jo je ob skladateljevi 100-letnici smrti, leta 2018, spisal Gilles Silvestrini, spored pa je zaokrožila Skladba v g-molu, op. 5 Gabriela Piernéja.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
V oddaji Sobotno branje se tokrat vračamo na začetek prejšnjega stoletja, v Rusijo, med tamkajšnje simboliste, predstavnike ruske literarne renesanse.
V oddaji Sobotno branje se tokrat vračamo na začetek prejšnjega stoletja, v Rusijo, med tamkajšnje simboliste, predstavnike ruske literarne renesanse.
Teme tokratne Kulturne panorame: - Vilenica 2024 (Vlado Motnikar) - Slavnostne igre v Salzburgu (Dejan Juravić) - Nova sezona mednarodnega bralnega projekta Naša mala knjižnica in bralna pismenost (Aleksander Čobec) - Equrna predstavlja štiri generacije: to so Zmago Lenardič, Ksenija Čerče, Staš Kleindienst, Gašper Capuder - Galerija Murska Sobota (Lidija Kosi) - Razstava Stupica – od dedka do vnukinje, Galerija Velenje (Metka Pirc) Glasbena oprema Tina Ogrin, bralec Bernard Stramič, ton in montaža Klara Otorepec, redakcija Staša Grahek.
Teme tokratne Kulturne panorame: - Vilenica 2024 (Vlado Motnikar) - Slavnostne igre v Salzburgu (Dejan Juravić) - Nova sezona mednarodnega bralnega projekta Naša mala knjižnica in bralna pismenost (Aleksander Čobec) - Equrna predstavlja štiri generacije: to so Zmago Lenardič, Ksenija Čerče, Staš Kleindienst, Gašper Capuder - Galerija Murska Sobota (Lidija Kosi) - Razstava Stupica – od dedka do vnukinje, Galerija Velenje (Metka Pirc) Glasbena oprema Tina Ogrin, bralec Bernard Stramič, ton in montaža Klara Otorepec, redakcija Staša Grahek.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Brenkala spremljajo človeško vrsto praktično odkar se zaveda sama sebe. Od najpreprostejših lokov do prefinjenih sodobnih glasbil so prehodila dolgo pot pa vendar v osnovi delujejo enako. Poslušamo brenkala v tradicionalnih oblikah in različicah z vsega sveta: lok nkokvane iz Afrike, tajski phin, japonski sugaru šamisen, kirgiški komuz, turški tanbur, egiptovski kanun, južnoameriško različico kitare – kuatro in kitajska ruan in pipo.
Brenkala spremljajo človeško vrsto praktično odkar se zaveda sama sebe. Od najpreprostejših lokov do prefinjenih sodobnih glasbil so prehodila dolgo pot pa vendar v osnovi delujejo enako. Poslušamo brenkala v tradicionalnih oblikah in različicah z vsega sveta: lok nkokvane iz Afrike, tajski phin, japonski sugaru šamisen, kirgiški komuz, turški tanbur, egiptovski kanun, južnoameriško različico kitare – kuatro in kitajska ruan in pipo.
Naša hišna Otroški in Mladinski pevski zbor med svoje vrste vabita nove pevke in pevce. Prisluhnite Hudi muski, v kateri sta o avdiciji, pevskih zborih in še čem spregovorili zborovodkinji Martina Burger in Alenka Podpečan. Ali je res nujno redno obiskovati pevske vaje dvakrat tedensko? Seveda! Ampak boste to počeli z največjim veseljem, kot sta zagotovili obe dogovornici.
Naša hišna Otroški in Mladinski pevski zbor med svoje vrste vabita nove pevke in pevce. Prisluhnite Hudi muski, v kateri sta o avdiciji, pevskih zborih in še čem spregovorili zborovodkinji Martina Burger in Alenka Podpečan. Ali je res nujno redno obiskovati pevske vaje dvakrat tedensko? Seveda! Ampak boste to počeli z največjim veseljem, kot sta zagotovili obe dogovornici.
Nova glasbena sezona je tu! Razkrivamo načrte Zbora Slovenske filharmonije in Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
Nova glasbena sezona je tu! Razkrivamo načrte Zbora Slovenske filharmonije in Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
Najmlajšim vsako soboto polepšamo prosti čas s čudovito zakladnico ljudskih pravljic. Tokrat boste slišali italijansko ljudsko In sedem, ki jo pripoveduje Lea Hedl z Mariborske knjižnice.
Najmlajšim vsako soboto polepšamo prosti čas s čudovito zakladnico ljudskih pravljic. Tokrat boste slišali italijansko ljudsko In sedem, ki jo pripoveduje Lea Hedl z Mariborske knjižnice.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Ko je Raymond Carver pisal pesem Avto, jo je pisal kot kataloško pesem z dolgim nizom variacij. Dramski igralec Rok Vihar jo interpretira z ustrezno energijo, zato trpka dolga pesem ne zveni kot dolga pesem. Prevod Marko Golja.
Ko je Raymond Carver pisal pesem Avto, jo je pisal kot kataloško pesem z dolgim nizom variacij. Dramski igralec Rok Vihar jo interpretira z ustrezno energijo, zato trpka dolga pesem ne zveni kot dolga pesem. Prevod Marko Golja.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V nov dan z glasbo Albinonija, Paisiella, Christiana Bacha, Bellinija, Pachelbela, Michaela Haydna, Piccininija, Maška, Haana, Schuberta, Stamica in Beethovna.
V nov dan z glasbo Albinonija, Paisiella, Christiana Bacha, Bellinija, Pachelbela, Michaela Haydna, Piccininija, Maška, Haana, Schuberta, Stamica in Beethovna.
Posvetili se bomo ustvarjanju pianista Lesa McCanna. Za vedno se je poslovil 29. decembra lani, star 88 let. Les McCann je bil eden najbolj priljudnih džezistov, z igranjem klavirja in prepevanjem mu je vedno uspelo spraviti občinstvo v dobro voljo ali k plesu. Tako so ga bolj resnobni džezisti proglasili za populista. Pa vendar so bila njegova besedila pogosto politično angažirana in družbeno prodorna.
Posvetili se bomo ustvarjanju pianista Lesa McCanna. Za vedno se je poslovil 29. decembra lani, star 88 let. Les McCann je bil eden najbolj priljudnih džezistov, z igranjem klavirja in prepevanjem mu je vedno uspelo spraviti občinstvo v dobro voljo ali k plesu. Tako so ga bolj resnobni džezisti proglasili za populista. Pa vendar so bila njegova besedila pogosto politično angažirana in družbeno prodorna.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Malteški avtor in vizualni umetnik se ukvarja s položajem milenijcev in generacije Z, preučuje vplive družbenih medijev, nostalgijo in vprašanja identitete, dinamike spolov, minevanja časa, intimnih odnosov in družbenih razredov, pa tudi hitrega razvoja in preoblikovanja družbenega tkiva. Prevajalka Petra Meterc, igralec Filip Mramor, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režija: Saška Rakef. Posneto avgusta 2024.
Malteški avtor in vizualni umetnik se ukvarja s položajem milenijcev in generacije Z, preučuje vplive družbenih medijev, nostalgijo in vprašanja identitete, dinamike spolov, minevanja časa, intimnih odnosov in družbenih razredov, pa tudi hitrega razvoja in preoblikovanja družbenega tkiva. Prevajalka Petra Meterc, igralec Filip Mramor, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režija: Saška Rakef. Posneto avgusta 2024.
Bili smo na mariborskem Glavnem trgu, kjer so na brezplačnem baletnem spektaklu Balet pod zvezdami plesalci SNG Maribor izvedli predstavo Romeo in Julija v koreografiji Valentine Turcu na glasbo Sergeja Prokofjeva. Ogledali smo si tudi prvo plesno-gledališko predstavo v novi sezoni Cankarjevega doma Hortus Conclusus – vrt Barbare Novakovič in prisluhnili uvodnemu koncertu 44. Kogojevih dnevov v Kanalu ob Soči. Mednarodni festival sodobne glasbe letos ponuja deset koncertov.
Bili smo na mariborskem Glavnem trgu, kjer so na brezplačnem baletnem spektaklu Balet pod zvezdami plesalci SNG Maribor izvedli predstavo Romeo in Julija v koreografiji Valentine Turcu na glasbo Sergeja Prokofjeva. Ogledali smo si tudi prvo plesno-gledališko predstavo v novi sezoni Cankarjevega doma Hortus Conclusus – vrt Barbare Novakovič in prisluhnili uvodnemu koncertu 44. Kogojevih dnevov v Kanalu ob Soči. Mednarodni festival sodobne glasbe letos ponuja deset koncertov.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Abraham Mendelssohn je v Berlinu okoli leta 1820 uveljavil posebna nedeljska glasbena srečanja. Na njih sta blestela njegova nadarjena otroka Fanny in Felix. Otroka sta ostala tesno povezana vse življenje, čeprav je bila zaradi prevladujoče patriarhalne družbe svetovna kariera namenjena samo enemu od njiju. Tokrat lahko slišimo dela Genialnih sorojencev – tako sta koncertu v berlinski Filharmoniji marca letos dala naslov Komorni zbor RIAS in Komorna akademija Potsdam pod vodstvom Justina Doyla.
Abraham Mendelssohn je v Berlinu okoli leta 1820 uveljavil posebna nedeljska glasbena srečanja. Na njih sta blestela njegova nadarjena otroka Fanny in Felix. Otroka sta ostala tesno povezana vse življenje, čeprav je bila zaradi prevladujoče patriarhalne družbe svetovna kariera namenjena samo enemu od njiju. Tokrat lahko slišimo dela Genialnih sorojencev – tako sta koncertu v berlinski Filharmoniji marca letos dala naslov Komorni zbor RIAS in Komorna akademija Potsdam pod vodstvom Justina Doyla.
Bil je zasužnjen, preživel je državljansko vojno ter prestal vladavino zakonov Jima Crowa. Zora Neale Hurston, antropologinja, etnografka, folkloristka in pisateljica, je poslušala in zapisala njegovo presunljivo in tragično zgodbo, ki se je dramatatčno odvijala v zadnjih izdihljajih prepovedane trgovine s sužnji.
Bil je zasužnjen, preživel je državljansko vojno ter prestal vladavino zakonov Jima Crowa. Zora Neale Hurston, antropologinja, etnografka, folkloristka in pisateljica, je poslušala in zapisala njegovo presunljivo in tragično zgodbo, ki se je dramatatčno odvijala v zadnjih izdihljajih prepovedane trgovine s sužnji.
V zbirki črtic Vonj po morju boste spoznali slovenske ribiče iz Križa, Nabrežine in Kontovela. Zgodbe segajo v čas prve polovice 20. stoletja, ko je bilo ribištvo na slovenski obali od Trsta do izliva Timave še v polnem razmahu in so slovenski ribiči prodajali svoj ulov v tržaškem središču. Junaki Lisjakovih zgodb so resnične osebe iz naše polpretekle zgodovine, in dogodki, o katerih Bruno Volpi pripoveduje, so se res zgodili. Knjiga je izšla pri založbi Mladika. Interpret: Danijel Malalan Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2010.
V zbirki črtic Vonj po morju boste spoznali slovenske ribiče iz Križa, Nabrežine in Kontovela. Zgodbe segajo v čas prve polovice 20. stoletja, ko je bilo ribištvo na slovenski obali od Trsta do izliva Timave še v polnem razmahu in so slovenski ribiči prodajali svoj ulov v tržaškem središču. Junaki Lisjakovih zgodb so resnične osebe iz naše polpretekle zgodovine, in dogodki, o katerih Bruno Volpi pripoveduje, so se res zgodili. Knjiga je izšla pri založbi Mladika. Interpret: Danijel Malalan Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2010.
Sodobna umetnost je danes tesno prepletena tudi z znanostjo in skupaj z njo raziskuje vplive človeka na okolje ter naravne ekosisteme, katerih del je tudi človek. Robertina Šebjanič se že več kot desetletje posveča problematikam vodnih okolij, ki jih obravnava v mednarodnem prostoru. Ravno v tem času se predstavlja v okviru mednarodnega festivala Ars Electronica v avstrijskem Linzu. Aleksandra Saška Gruden se je z avtorico pogovarjala o njenem delu in pogledih na aktualna okoljska vprašanja, kot jih vidi sama in kot jih prepoznava znanost. Foto: Uroš Abram, izrez fotografije
Sodobna umetnost je danes tesno prepletena tudi z znanostjo in skupaj z njo raziskuje vplive človeka na okolje ter naravne ekosisteme, katerih del je tudi človek. Robertina Šebjanič se že več kot desetletje posveča problematikam vodnih okolij, ki jih obravnava v mednarodnem prostoru. Ravno v tem času se predstavlja v okviru mednarodnega festivala Ars Electronica v avstrijskem Linzu. Aleksandra Saška Gruden se je z avtorico pogovarjala o njenem delu in pogledih na aktualna okoljska vprašanja, kot jih vidi sama in kot jih prepoznava znanost. Foto: Uroš Abram, izrez fotografije
Godalni kvartet Sebastian s člani: violinistoma Anđelkom Krpanom in Teodoro Sucale Matei, violistom Nebojšo Floreanijem in violončelistom Zlatkom Rucnerjem je na koncertu, ki je bil 5. maja letos v Studiu Zvonimirja Bajsića na Hrvaški radioteleviziji, so glasbeniki izvedli deli Vatroslava Lisinskega, nadaljevali s skladbama Beethovna in Solovere ter koncert sklenili z delom Antonina Dvořáka. Pri zadnji skladbi sta se zasedbi pridružila še gosta violist Marko Genero in violončelist Branimir Pustički.
Godalni kvartet Sebastian s člani: violinistoma Anđelkom Krpanom in Teodoro Sucale Matei, violistom Nebojšo Floreanijem in violončelistom Zlatkom Rucnerjem je na koncertu, ki je bil 5. maja letos v Studiu Zvonimirja Bajsića na Hrvaški radioteleviziji, so glasbeniki izvedli deli Vatroslava Lisinskega, nadaljevali s skladbama Beethovna in Solovere ter koncert sklenili z delom Antonina Dvořáka. Pri zadnji skladbi sta se zasedbi pridružila še gosta violist Marko Genero in violončelist Branimir Pustički.
Nocoj se v Ljubljani in Mariboru obetata dve baletni poslastici. V prestolnici bo zaživela krstna izvedba baleta za otroke Mali princ koreografa Lukasa Zuschlaga, na Mariborskem Glavnem trgu pa pripravljajo balet pod zvezdami – uprizorili bodo slovito delo Romeo in Julija. Dotaknemo se tudi literarnega festivala Vilenica in tokratnega nagrajenca Miljenka Jergovića.
Nocoj se v Ljubljani in Mariboru obetata dve baletni poslastici. V prestolnici bo zaživela krstna izvedba baleta za otroke Mali princ koreografa Lukasa Zuschlaga, na Mariborskem Glavnem trgu pa pripravljajo balet pod zvezdami – uprizorili bodo slovito delo Romeo in Julija. Dotaknemo se tudi literarnega festivala Vilenica in tokratnega nagrajenca Miljenka Jergovića.
Ameriška kriminalka Super Fly iz leta 1972 je postala znana prav po glasbi, ki jo je napisal in produciral soul glasbenik Curtis Mayfield. Kar zadeva uspeh glasbe iz filma Super Fly, je svetovno priznana revija Rolling Stone to označila za glasbo, ki odlično pristaja sproščenemu poslušanju v dnevni sobi in obenem prinaša sporočilo o odmikanju od prepovedanih drog. V reviji so še navedli, da je na plošči omenjeno sporočilo tudi veliko močnejše in bolj določeno kot v filmski zgodbi. Super Fly je namreč film, ki glamurizira mačistično-kokainsko zavest in hkrati politično moralizira proces, ki droge ohranja nezakonite, po drugi strani pa prikazuje, kako v getu priskrbeti in dobaviti drogo v res velikih količinah.
Ameriška kriminalka Super Fly iz leta 1972 je postala znana prav po glasbi, ki jo je napisal in produciral soul glasbenik Curtis Mayfield. Kar zadeva uspeh glasbe iz filma Super Fly, je svetovno priznana revija Rolling Stone to označila za glasbo, ki odlično pristaja sproščenemu poslušanju v dnevni sobi in obenem prinaša sporočilo o odmikanju od prepovedanih drog. V reviji so še navedli, da je na plošči omenjeno sporočilo tudi veliko močnejše in bolj določeno kot v filmski zgodbi. Super Fly je namreč film, ki glamurizira mačistično-kokainsko zavest in hkrati politično moralizira proces, ki droge ohranja nezakonite, po drugi strani pa prikazuje, kako v getu priskrbeti in dobaviti drogo v res velikih količinah.
Italija, druga polovica štiridesetih let. Tipično rimsko stanovanjsko naselje z osrednjim trgom, ki ga objema venec večstanovanjskih stavb z oguljenimi fasadami, prepredenimi z verigami sušečega se perila, vrvi od življenja. Otroci se podijo med bloki, sosedje kričijo nanje z balkonov, ženske posedajo na trgu, vlečejo na ušesa in obrekujejo. Vsi vedo vse o vseh – tudi to, da sosedova Delia od moža Ivana pogosto dobi kakšno krepko okrog ušes. To sicer tu in tam dvigne kakšno obrv, prav pretirano pa se s tem nihče ne obremenjuje. To je zasnova režijskega prvenca igralke Paole Cortellesi, ki je v domači Italiji zlezel prav na vrh lestvice najbolj gledanih filmov. Režiserka v svoji nepričakovani uspešnici odigra tudi vlogo Delie, ki, tako kot njena okolica, tudi sama stoično prenaša moževo nasilje, pa čeprav drži pokonci vse štiri vogale v hiši. Z današnjega gledišča je težko zlesti v njeno glavo in se poistovetiti s tako globoko vdanostjo v usodo, a film razgrne tudi širši kontekst: čas, v katerem Delia živi, ni na njeni strani, zato pa skrivnostno pismo, ki ga nekoč prejme po pošti in ga panično skriva pred možem, napoveduje boljši jutri za generacijo njene hčerke. To je lučka upanja, ki Delio žene naprej, vse do konca, ki preseneti z duhovitim, nepričakovanim obratom. S to generacijsko štafeto se vzpostavi časovna vertikala z današnjim časom, ki deluje tudi na ravni forme. Film s svojo črno-belo fotografijo, uvrščenostjo v delavski milje, med preproste ljudi, ki se otepajo revščine in težkih življenjskih razmer, nezgrešljivo diši po italijanskem neorealizmu, a obenem vsebuje izrazito sodobne, inovativne prvine, ki rahljajo težko tematiko. Tu še posebej izstopa prizor nasilnega spora med zakoncema, ki ga režiserka prikaže kot precizno koreografiran ples, kot ritual, kot nekaj, kar se vedno znova ponavlja kot samoumevna, nespremenljiva stalnica v Delijinem življenju. S humorjem, stilizacijo, melodramatskimi vložki in anahronističnimi glasbenimi poudarki Paola Cortelessi ne odvzame prav nič ostrine problematiki, ki se je loteva, hkrati pa težka tema, ki je v središču tega navdihujočega filma, zaradi svoje igrive obdelave postane sprejemljiva za širok krog gledalcev. To pa je redek dosežek, povsem primerljiv s tistim, ki je pred leti uspel njenemu rojaku Robertu Benigniju v filmu Življenje je lepo iz leta 1997, nagrajenem z oskarjem.
Italija, druga polovica štiridesetih let. Tipično rimsko stanovanjsko naselje z osrednjim trgom, ki ga objema venec večstanovanjskih stavb z oguljenimi fasadami, prepredenimi z verigami sušečega se perila, vrvi od življenja. Otroci se podijo med bloki, sosedje kričijo nanje z balkonov, ženske posedajo na trgu, vlečejo na ušesa in obrekujejo. Vsi vedo vse o vseh – tudi to, da sosedova Delia od moža Ivana pogosto dobi kakšno krepko okrog ušes. To sicer tu in tam dvigne kakšno obrv, prav pretirano pa se s tem nihče ne obremenjuje. To je zasnova režijskega prvenca igralke Paole Cortellesi, ki je v domači Italiji zlezel prav na vrh lestvice najbolj gledanih filmov. Režiserka v svoji nepričakovani uspešnici odigra tudi vlogo Delie, ki, tako kot njena okolica, tudi sama stoično prenaša moževo nasilje, pa čeprav drži pokonci vse štiri vogale v hiši. Z današnjega gledišča je težko zlesti v njeno glavo in se poistovetiti s tako globoko vdanostjo v usodo, a film razgrne tudi širši kontekst: čas, v katerem Delia živi, ni na njeni strani, zato pa skrivnostno pismo, ki ga nekoč prejme po pošti in ga panično skriva pred možem, napoveduje boljši jutri za generacijo njene hčerke. To je lučka upanja, ki Delio žene naprej, vse do konca, ki preseneti z duhovitim, nepričakovanim obratom. S to generacijsko štafeto se vzpostavi časovna vertikala z današnjim časom, ki deluje tudi na ravni forme. Film s svojo črno-belo fotografijo, uvrščenostjo v delavski milje, med preproste ljudi, ki se otepajo revščine in težkih življenjskih razmer, nezgrešljivo diši po italijanskem neorealizmu, a obenem vsebuje izrazito sodobne, inovativne prvine, ki rahljajo težko tematiko. Tu še posebej izstopa prizor nasilnega spora med zakoncema, ki ga režiserka prikaže kot precizno koreografiran ples, kot ritual, kot nekaj, kar se vedno znova ponavlja kot samoumevna, nespremenljiva stalnica v Delijinem življenju. S humorjem, stilizacijo, melodramatskimi vložki in anahronističnimi glasbenimi poudarki Paola Cortelessi ne odvzame prav nič ostrine problematiki, ki se je loteva, hkrati pa težka tema, ki je v središču tega navdihujočega filma, zaradi svoje igrive obdelave postane sprejemljiva za širok krog gledalcev. To pa je redek dosežek, povsem primerljiv s tistim, ki je pred leti uspel njenemu rojaku Robertu Benigniju v filmu Življenje je lepo iz leta 1997, nagrajenem z oskarjem.
Eden lepših otroških spominov generacije, rojene v osemdesetih, je čas, preživet na otroških igriščih. Sprva smo bili tam s starši, ki so se sem ter tja celo zagugali z nami, pozneje smo takoj po šoli tja zavili sami in tam viseli do mraka. Med poletnimi počitnicami so bile naše tudi vse ulice okoli igrišč in otroški vrišč je tako glasno odzvanjal med bloki, da se je skozi okno marsikdaj zaslišal nejevoljen vzklik kakšne starejše gospe, naj za božjo voljo vendarle vsaj malo utihnemo. Igrišča ne damo, novi slovenski mladinski film režiserja Klemna Dvornika, je poskus obuditve tistega živahnega blokovskega dogajanja. Dvanajstletna Alma se priseli v nov del Ljubljane in takoj pade v nemilost lokalne klape, ki se sicer ne preganja več po otroških igralih, temveč po lokalnem rolkarskem parku, ampak igrišče je pač igrišče. In ko Alma s klapo podeli novico, da bodo njihovo igrišče v kratkem spremenili v navadno parkirišče, otroci zakopljejo bojno sekiro, vklopijo domišljijo ter se v slogu filma Poletje v školjki spustijo v pravi aktivistični boj z nerazumevanjem in – z bagri. Konec je seveda srečen, a največja zmaga je pravzaprav to, da jim je uspelo spomniti odrasle, kaj je v resnici pomembno in da se da vsaj samo z malo truda najti boljše rešitve. Boljše tako za naravo kot za lokalno skupnost. Posebna odlika filma Igrišča ne damo! je sproščena in naravna igra vseh najmlajših članov zasedbe, ki jo dopolnjujejo izvrstne miniaturne bravure izkušenejših igralcev, kakršna je na primer vrhunski straniščni monolog Saše Klančnika, in zelo domiselno prehajanje med klasično filmsko kamero in telefonskimi posnetki, ki so dandanes absolutno dominanten del mladinske subkulture. Klemen Dvornik ni utopist in zaveda se, da je svet današnje mladine drugačen, kot je bil v osemdesetih, a s filmom Igrišča ne damo!, ki ga bogati tudi izjemna in izvrstno uvrščena glasba, poskuša zgraditi generacijski most, s katerim se povezujejo stare vrednote z novimi. Brez pokroviteljstva ali pridige, nepretenciozno, a z izvrstno energijo in odločnim sporočilom – blokovska igrišča so več, kot kažejo na prvi pogled.
Eden lepših otroških spominov generacije, rojene v osemdesetih, je čas, preživet na otroških igriščih. Sprva smo bili tam s starši, ki so se sem ter tja celo zagugali z nami, pozneje smo takoj po šoli tja zavili sami in tam viseli do mraka. Med poletnimi počitnicami so bile naše tudi vse ulice okoli igrišč in otroški vrišč je tako glasno odzvanjal med bloki, da se je skozi okno marsikdaj zaslišal nejevoljen vzklik kakšne starejše gospe, naj za božjo voljo vendarle vsaj malo utihnemo. Igrišča ne damo, novi slovenski mladinski film režiserja Klemna Dvornika, je poskus obuditve tistega živahnega blokovskega dogajanja. Dvanajstletna Alma se priseli v nov del Ljubljane in takoj pade v nemilost lokalne klape, ki se sicer ne preganja več po otroških igralih, temveč po lokalnem rolkarskem parku, ampak igrišče je pač igrišče. In ko Alma s klapo podeli novico, da bodo njihovo igrišče v kratkem spremenili v navadno parkirišče, otroci zakopljejo bojno sekiro, vklopijo domišljijo ter se v slogu filma Poletje v školjki spustijo v pravi aktivistični boj z nerazumevanjem in – z bagri. Konec je seveda srečen, a največja zmaga je pravzaprav to, da jim je uspelo spomniti odrasle, kaj je v resnici pomembno in da se da vsaj samo z malo truda najti boljše rešitve. Boljše tako za naravo kot za lokalno skupnost. Posebna odlika filma Igrišča ne damo! je sproščena in naravna igra vseh najmlajših članov zasedbe, ki jo dopolnjujejo izvrstne miniaturne bravure izkušenejših igralcev, kakršna je na primer vrhunski straniščni monolog Saše Klančnika, in zelo domiselno prehajanje med klasično filmsko kamero in telefonskimi posnetki, ki so dandanes absolutno dominanten del mladinske subkulture. Klemen Dvornik ni utopist in zaveda se, da je svet današnje mladine drugačen, kot je bil v osemdesetih, a s filmom Igrišča ne damo!, ki ga bogati tudi izjemna in izvrstno uvrščena glasba, poskuša zgraditi generacijski most, s katerim se povezujejo stare vrednote z novimi. Brez pokroviteljstva ali pridige, nepretenciozno, a z izvrstno energijo in odločnim sporočilom – blokovska igrišča so več, kot kažejo na prvi pogled.
Eno izmed najpomembnejših klavirskih del iz časov med Johannom Sebastianom Bachom in Josephom Haydnom so Würtemberške sonate. Običajno se izvajajo na čembalu, Jarret pa jih je posnel na klavirju.
Eno izmed najpomembnejših klavirskih del iz časov med Johannom Sebastianom Bachom in Josephom Haydnom so Würtemberške sonate. Običajno se izvajajo na čembalu, Jarret pa jih je posnel na klavirju.
Pesnik Denis Škofič je za svojo tretjo pesniško zbirko Tuskulum, objavljeno pri Cankarjevi založbi, dobil kar dve nagradi: maja Cankarjevo in pred kratkim še Veronikino nagrado. Nagradi sta potrdili, kar so bralke in bralci poezije že vedeli ob branju njegovih pesniških zbirk Sprehajalec ptic (2013), Seganje (2017) in Tuskulum (2023): da je Škofič pesnik s samosvojo poetiko, da se tika z naravo in literaturo ter s kulturo in da zmerom znova išče in najde izvirne načine, kako upesniti izbrana razpoloženja, stanja, trenutke, razmerja. Tudi jezikovno je Škofič izviren: z največjo lahkoto vpisuje v svojo poezijo prekmurske besede: tako po eni strani rešuje prekmurske besede pozabe, hkrati pa širi in poglablja pojmovni, čustveni svet svoje poezije in briše hierarhične meje. Več o sebi, svoji poeziji in še čem pove pesnik v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Pesnik Denis Škofič je za svojo tretjo pesniško zbirko Tuskulum, objavljeno pri Cankarjevi založbi, dobil kar dve nagradi: maja Cankarjevo in pred kratkim še Veronikino nagrado. Nagradi sta potrdili, kar so bralke in bralci poezije že vedeli ob branju njegovih pesniških zbirk Sprehajalec ptic (2013), Seganje (2017) in Tuskulum (2023): da je Škofič pesnik s samosvojo poetiko, da se tika z naravo in literaturo ter s kulturo in da zmerom znova išče in najde izvirne načine, kako upesniti izbrana razpoloženja, stanja, trenutke, razmerja. Tudi jezikovno je Škofič izviren: z največjo lahkoto vpisuje v svojo poezijo prekmurske besede: tako po eni strani rešuje prekmurske besede pozabe, hkrati pa širi in poglablja pojmovni, čustveni svet svoje poezije in briše hierarhične meje. Več o sebi, svoji poeziji in še čem pove pesnik v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Slovensko narodno gledališče Maribor drevi z uprizoritvijo slovitega baleta Romeo in Julija na mariborskem Glavnem trgu odpira novo gledališko sezono. Balet pod zvezdami, večerni veličasten dogodek, je darilo prebivalcem Maribora.
Slovensko narodno gledališče Maribor drevi z uprizoritvijo slovitega baleta Romeo in Julija na mariborskem Glavnem trgu odpira novo gledališko sezono. Balet pod zvezdami, večerni veličasten dogodek, je darilo prebivalcem Maribora.
V vse bolj nacistično obarvanem režimu, ki je začel vladati v Nemčiji, umetniki, še posebno tisti, ki so bili judovskega rodu, niso več mogli svobodno ustvarjati. Tako kot številni drugi ustvarjalci se je tudi Kurt Weill oklepal upanja, da se bodo razmere izboljšale. Šele ko sta z ženo, pevko in igralko Lotte Lenya leta 1933 uradno pristala na črni listi nacistične stranke in jima je grozila aretacija, sta se odločila, da začasno pobegneta v Pariz. Kratko obdobje delovanja v francoski prestolnici za Weilla ni bilo najuspešnejše, poleg tega je razpadel tudi njegov zakon. V upanju, da bo selitev pomagala njegovi karieri, se je dve leti pozneje, 10. septembra 1935, skupaj z Lotte Lenya odpravil čez lužo v obljubljeno deželo. Svojo odločitev je utemeljil takole: "Za vsako obdobje in prostor obstaja kraj, v katerem so napisane fantazije. V Mozartovem obdobju je bila to Turčija, za Shakespearja Italija. Za nas v Nemčiji je bila to vedno Amerika."
V vse bolj nacistično obarvanem režimu, ki je začel vladati v Nemčiji, umetniki, še posebno tisti, ki so bili judovskega rodu, niso več mogli svobodno ustvarjati. Tako kot številni drugi ustvarjalci se je tudi Kurt Weill oklepal upanja, da se bodo razmere izboljšale. Šele ko sta z ženo, pevko in igralko Lotte Lenya leta 1933 uradno pristala na črni listi nacistične stranke in jima je grozila aretacija, sta se odločila, da začasno pobegneta v Pariz. Kratko obdobje delovanja v francoski prestolnici za Weilla ni bilo najuspešnejše, poleg tega je razpadel tudi njegov zakon. V upanju, da bo selitev pomagala njegovi karieri, se je dve leti pozneje, 10. septembra 1935, skupaj z Lotte Lenya odpravil čez lužo v obljubljeno deželo. Svojo odločitev je utemeljil takole: "Za vsako obdobje in prostor obstaja kraj, v katerem so napisane fantazije. V Mozartovem obdobju je bila to Turčija, za Shakespearja Italija. Za nas v Nemčiji je bila to vedno Amerika."
Pod naslovom Iberia združujemo dve skladbi s tem naslovom. V družbi del njunih prijateljev in ritmov s Pirenejskega polotoka nas čakata odlomek Albénizovega monumentalnega dela za klavir v priredbi za simfonični orkester ter skladba Clauda Debussyja. FRANCISCO CORREA DE ARAUXO: TIENTO NO.28, DE SEPTIMO TONO Kornet: JEREMY WEST, orgle: TIMOTHY ROBERTS ANŽE PALKA: SUITA FLAMENCA ŠT. 1 Kitara: ANŽE PALKA, GODALNI KVARTET: violina – MAJA SAVNIK in MOJCA GAL, viola: MAJA ROME, violončelo: KATJA BEGUŠ ISAAC ALBÉNIZ: EVOCATIÓN Klavir: ANNE KAASA ISAAC ALBÉNIZ / ENRIQUES FERNÁNDEZ ARBÓS: IBERIA SUITE 1. EVOCATION: ALLEGRETTO ESPRESIVO 2. PRAZNIK V SEVILLI: ALLEGRO GRAZIOSO 3. SOSESKA TRIANA: ALLEGRETTO 4. PRISTANIŠČE SVETE MARIJE: ALLEGRO COMODO 5. SOSESKA ALBAICÍN: ALLEGRO Orkester THE PHILHARMONIA, dirigent: YAN PASCAL TORTELIER AMÉDÉE ERNEST CHAUSSON: POEMA ZA VIOLINO IN ORKESTER, OP. 25 Violina: MATJAŽ BOGATAJ, klavir: JAMES BAILLIEU CLAUDE DEBUSSY: IBERIA, SLIKA ZA ORKESTER ŠT. 2 1. PO ULICAH IN POTEH 2. NOČNE VONJAVE 3. PRAZNIČNO JUTRO NBC SYMPHONY ORCHESTRA, dirigent: ARTURO TOSCANINI GABRIEL FAURÉ: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR ŠT. 2 V G-MOLU, OP. 117 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, klavir: ZOLTAN PETER
Pod naslovom Iberia združujemo dve skladbi s tem naslovom. V družbi del njunih prijateljev in ritmov s Pirenejskega polotoka nas čakata odlomek Albénizovega monumentalnega dela za klavir v priredbi za simfonični orkester ter skladba Clauda Debussyja. FRANCISCO CORREA DE ARAUXO: TIENTO NO.28, DE SEPTIMO TONO Kornet: JEREMY WEST, orgle: TIMOTHY ROBERTS ANŽE PALKA: SUITA FLAMENCA ŠT. 1 Kitara: ANŽE PALKA, GODALNI KVARTET: violina – MAJA SAVNIK in MOJCA GAL, viola: MAJA ROME, violončelo: KATJA BEGUŠ ISAAC ALBÉNIZ: EVOCATIÓN Klavir: ANNE KAASA ISAAC ALBÉNIZ / ENRIQUES FERNÁNDEZ ARBÓS: IBERIA SUITE 1. EVOCATION: ALLEGRETTO ESPRESIVO 2. PRAZNIK V SEVILLI: ALLEGRO GRAZIOSO 3. SOSESKA TRIANA: ALLEGRETTO 4. PRISTANIŠČE SVETE MARIJE: ALLEGRO COMODO 5. SOSESKA ALBAICÍN: ALLEGRO Orkester THE PHILHARMONIA, dirigent: YAN PASCAL TORTELIER AMÉDÉE ERNEST CHAUSSON: POEMA ZA VIOLINO IN ORKESTER, OP. 25 Violina: MATJAŽ BOGATAJ, klavir: JAMES BAILLIEU CLAUDE DEBUSSY: IBERIA, SLIKA ZA ORKESTER ŠT. 2 1. PO ULICAH IN POTEH 2. NOČNE VONJAVE 3. PRAZNIČNO JUTRO NBC SYMPHONY ORCHESTRA, dirigent: ARTURO TOSCANINI GABRIEL FAURÉ: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR ŠT. 2 V G-MOLU, OP. 117 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, klavir: ZOLTAN PETER
Kajetan Kovič je pisal že kar apolinično liriko, svoje pesmi pa je bral umirjeno, tako da je bil videti kot pesnik iz slonokoščenega stolpa poezije. Toda pesnik je že leta 2001 objavil pesem Begunka, pesem, ki je z vsako novo vojno vedno znova aktualna in boleča. Pesem interpretira dramska igralka Saša Mihelčič.
Kajetan Kovič je pisal že kar apolinično liriko, svoje pesmi pa je bral umirjeno, tako da je bil videti kot pesnik iz slonokoščenega stolpa poezije. Toda pesnik je že leta 2001 objavil pesem Begunka, pesem, ki je z vsako novo vojno vedno znova aktualna in boleča. Pesem interpretira dramska igralka Saša Mihelčič.
FRANCIS POULENC / EMPIRE BRASS: izbor stavkov iz FRANCOSKE SUITE Ansambel EMPIRE BRASS, dirigent: ROBERT WOODS ERIK SATIE / GEORGIA KELLY: TRI GIMNOPEDIJE, ZA HARFO IN SAKSOFON Saksofon: RICHARD HARDY, harfa: GEORGIA KELLY MAURICE RAVEL: LA VALSE (KOREOGRAFSKA SIMFONIČNA PESNITEV) SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, dirigent: SAMO HUBAD
FRANCIS POULENC / EMPIRE BRASS: izbor stavkov iz FRANCOSKE SUITE Ansambel EMPIRE BRASS, dirigent: ROBERT WOODS ERIK SATIE / GEORGIA KELLY: TRI GIMNOPEDIJE, ZA HARFO IN SAKSOFON Saksofon: RICHARD HARDY, harfa: GEORGIA KELLY MAURICE RAVEL: LA VALSE (KOREOGRAFSKA SIMFONIČNA PESNITEV) SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, dirigent: SAMO HUBAD
Petek je in pogosto zadnji delovni dan v tednu začnemo z obletnicami. Tudi danes bo tako. ISABELLA LEONARDA: SONATA DUODECIMA Ansambel MUSICA POETICA JUAN BAUTISTA JOSÉ CABANILLES: INTERLUDIJ K ANGELSKI MAŠI - KYRIE, GLORIA, AGNUS DEI Orgle: HUBERT BERGANT ANTON DIABELLI: GRANDE SONATE BRILLANTE V D-MOLU, OP.102 Kitara: SONJA PRUNNBAUER, klavir: STANISLAV HELLER NIKOLAJ ANDREJEVIČ RIMSKI KORSAKOV: ŠPANSKI CAPRICCIO ZA ORKESTER V A-DURU, OP. 34 DRŽAVNI SIMFONIČNI ORKESTER SOVJETSKE ZVEZE, dirigent: JEVGENIJ FJODOROVIČ SVETLANOV DEREK BOURGEOIS: SONATA ZA TROBILNI KVINTET Ansambel TROBILNI KVINTET CONTRAST
Petek je in pogosto zadnji delovni dan v tednu začnemo z obletnicami. Tudi danes bo tako. ISABELLA LEONARDA: SONATA DUODECIMA Ansambel MUSICA POETICA JUAN BAUTISTA JOSÉ CABANILLES: INTERLUDIJ K ANGELSKI MAŠI - KYRIE, GLORIA, AGNUS DEI Orgle: HUBERT BERGANT ANTON DIABELLI: GRANDE SONATE BRILLANTE V D-MOLU, OP.102 Kitara: SONJA PRUNNBAUER, klavir: STANISLAV HELLER NIKOLAJ ANDREJEVIČ RIMSKI KORSAKOV: ŠPANSKI CAPRICCIO ZA ORKESTER V A-DURU, OP. 34 DRŽAVNI SIMFONIČNI ORKESTER SOVJETSKE ZVEZE, dirigent: JEVGENIJ FJODOROVIČ SVETLANOV DEREK BOURGEOIS: SONATA ZA TROBILNI KVINTET Ansambel TROBILNI KVINTET CONTRAST
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Na 30. Sarajevskem filmskem festivalu smo se z Elio Suleimanom, palestinskim režiserjem, ki živi v prostovoljnem izgnanstvu, in režiserjem Alexandrom Paynom, dobitnikom dveh oskarjev, pogovarjali o konfliktu na Bližnjem vzhodu. Festivala sta se udeležila hollywoodska zvezdnika Meg Ryan in John Turturro, na njem pa je letos sodelovalo tudi rekordno število slovenskih filmov, med njimi Praslovan režiserja Slobodana Maksimovića. Gre za dokumentarni portret Zorana Predina, slovenskega glasbenika z največ izdanimi ploščami. Posebno nagrado za promocijo enakopravnosti spolov je prejela Maja Doroteja Prelog za dokumentarni film Cent'anni. Mednarodna konfederacija art kinematografov pa je z distribucijsko podporo nagradila film Odrešitev za začetnike Sonje Prosenc.
Na 30. Sarajevskem filmskem festivalu smo se z Elio Suleimanom, palestinskim režiserjem, ki živi v prostovoljnem izgnanstvu, in režiserjem Alexandrom Paynom, dobitnikom dveh oskarjev, pogovarjali o konfliktu na Bližnjem vzhodu. Festivala sta se udeležila hollywoodska zvezdnika Meg Ryan in John Turturro, na njem pa je letos sodelovalo tudi rekordno število slovenskih filmov, med njimi Praslovan režiserja Slobodana Maksimovića. Gre za dokumentarni portret Zorana Predina, slovenskega glasbenika z največ izdanimi ploščami. Posebno nagrado za promocijo enakopravnosti spolov je prejela Maja Doroteja Prelog za dokumentarni film Cent'anni. Mednarodna konfederacija art kinematografov pa je z distribucijsko podporo nagradila film Odrešitev za začetnike Sonje Prosenc.
Atrij koprske televizije bo tudi letos gostil eno od srečanj Mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki beleži že 39. izvedbo. Dušan Šarotar, avtor v središču letošnjega literarnega festivala Vilenica, pisatelj, pesnik in prevajalec, scenarist in fotograf, je bil rojen leta 1968 v Murski Soboti. Njegov opus obsega več kot dvajset del, od katerih so bila številna prevedena v tuje jezike in nagrajevana. V očišču njegovega umetniškega ustvarjanja so spomin, jezik, žalost in človekova duša, h katerim pristopa s poetičnim jezikom in značilnim umirjenim tempom. V slikovitem okolju atrija TV Koper Capodistria se ugledni pisatelj in moderatorka Irena Urbič v pogovoru dotakneta duše in tišine, panonske ravnice in raznolikih morij, pa tudi skrivnosti iz pisateljskega laboratorija.
Atrij koprske televizije bo tudi letos gostil eno od srečanj Mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki beleži že 39. izvedbo. Dušan Šarotar, avtor v središču letošnjega literarnega festivala Vilenica, pisatelj, pesnik in prevajalec, scenarist in fotograf, je bil rojen leta 1968 v Murski Soboti. Njegov opus obsega več kot dvajset del, od katerih so bila številna prevedena v tuje jezike in nagrajevana. V očišču njegovega umetniškega ustvarjanja so spomin, jezik, žalost in človekova duša, h katerim pristopa s poetičnim jezikom in značilnim umirjenim tempom. V slikovitem okolju atrija TV Koper Capodistria se ugledni pisatelj in moderatorka Irena Urbič v pogovoru dotakneta duše in tišine, panonske ravnice in raznolikih morij, pa tudi skrivnosti iz pisateljskega laboratorija.
Pesnica Lenka Kuhar Daňhelová je izdala več pesniških zbirk, zadnja ima naslov 'Kakšna nesmrtnost?'. Prevaja poljsko in slovensko poezijo, poleg tega pa je ustanoviteljica društva Stranou/Ob robu, ki od leta 2008 organizira mednarodni festival Evropski pesniki v živo. "Med nama ni nobenih skrivnosti, / ljubi moj. / Pa jih še vedno toliko ostaja." Prevajalec Peter Kuhar, igralka Mojka Končar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režiserka: Saška Rakef. Posneto avgusta 2024.
Pesnica Lenka Kuhar Daňhelová je izdala več pesniških zbirk, zadnja ima naslov 'Kakšna nesmrtnost?'. Prevaja poljsko in slovensko poezijo, poleg tega pa je ustanoviteljica društva Stranou/Ob robu, ki od leta 2008 organizira mednarodni festival Evropski pesniki v živo. "Med nama ni nobenih skrivnosti, / ljubi moj. / Pa jih še vedno toliko ostaja." Prevajalec Peter Kuhar, igralka Mojka Končar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režiserka: Saška Rakef. Posneto avgusta 2024.
Đoko ustvarjajo glasbo, ob kateri zastrižete z ušesi: kitarski rifi, klaviaturne podlage ter vokalne melodije svoj navdih iščejo v bogati svetovni popularnoglasbeni zapuščini, glasbo pa dopolnijo slovenska besedila z mariborskim naglasom in zvrhano mero srbohrvaških besed in fraz. V Pesmi v žepu nam vsi štirje člani benda predstavijo svoj prvenec »To ti vračam, tvoje je«.
Đoko ustvarjajo glasbo, ob kateri zastrižete z ušesi: kitarski rifi, klaviaturne podlage ter vokalne melodije svoj navdih iščejo v bogati svetovni popularnoglasbeni zapuščini, glasbo pa dopolnijo slovenska besedila z mariborskim naglasom in zvrhano mero srbohrvaških besed in fraz. V Pesmi v žepu nam vsi štirje člani benda predstavijo svoj prvenec »To ti vračam, tvoje je«.
Na redni spored Kinodvora je prišla komična drama, navdihnjena z italijanskim neorealizmom, Jutri je še en dan, ki je osvojila srca gledalcev in v domači Italiji po gledanosti prehitela celo Barbie. Spremljamo festival Vilenica, ki letos prinaša novo delo v zbirki Antologije Vilenice – Antologijo sodobne češke književnosti Minout se přesně. Ta slovenskim bralcem predstavlja prevode enaindvajsetih reprezentativnih čeških avtoric in avtorjev, pesnikov ter prozaistov zadnjega desetletja. Več pa tudi o ponatisu vinilne plošče Izvir kultne istoimenske skupine s konca sedemdesetih, ki je preigravala progresivni rock tiste generacije.
Na redni spored Kinodvora je prišla komična drama, navdihnjena z italijanskim neorealizmom, Jutri je še en dan, ki je osvojila srca gledalcev in v domači Italiji po gledanosti prehitela celo Barbie. Spremljamo festival Vilenica, ki letos prinaša novo delo v zbirki Antologije Vilenice – Antologijo sodobne češke književnosti Minout se přesně. Ta slovenskim bralcem predstavlja prevode enaindvajsetih reprezentativnih čeških avtoric in avtorjev, pesnikov ter prozaistov zadnjega desetletja. Več pa tudi o ponatisu vinilne plošče Izvir kultne istoimenske skupine s konca sedemdesetih, ki je preigravala progresivni rock tiste generacije.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.