Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.
John Keats je eden najpomembnejših angleških romantikov mlajše generacije (poleg njega sta še Byron in Shelley), rojen še na koncu osemnajstega stoletja, leta 1795, umrl je komaj petindvajsetleten, vendar je zapustil izjemen pesniški opus. V njem so ode, soneti, pripovedne pesnitve z antičnimi motivi. Taka je tudi pesnitev Lamija v 900 verzih, napisana leta 1819, objavljena leto pozneje. Do zdaj je še nismo imeli v slovenskem prevodu, nedavno pa jo je prevedel Matej Venier v jambskih enajstercih in zaporednih rimah a, a, b, b. Igralec Branko Jordan, bralca Barbara Zupan in Renato Horvat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.
Letos aprila je pri 77. letih umrl ameriški pisatelj Paul Auster, avtor izjemno priljubljenih del, kot so Newyorška trilogija, Orakeljska noč, Knjiga iluzij, Leviatan in Brooklynske norosti. V Literarnem večeru iz leta 2015 z naslovom Začenjati znova pa se Urban Tarman sprašuje o pisateljevi véliki temi. Literarni deli Newyorška trilogija in Brooklynske norosti je poslovenil Miha Avanzo. Interpretirata Primož Pirnat in Brane Grubar, vezno besedilo bereta Ana Bohte in Bernard Stramič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Nejc Zupančič in Sonja Strenar, režija Igor Likar, redakcija ponovitve Tesa Drev Juh, posneto leta 2015.
Literarni večer namenjamo avstrijskemu pisatelju Josephu Rothu, ki se je rodil leta 1894 v mestu Brodi pri Lvovu, umrl pa leta 1939 v Parizu. V svojih delih je pogosto tematiziral izgubo domovine – avstro-ogrske monarhije. Avtorica literarnega večera in prevajalka Ana Jasmina Oseban, interpreti Milan Štefe, Brane Grubar in Lotos Vincenc Šparovec, bralca Bernard Stramič in Mateja Grahovac, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, režiser Igor Likar. Produkcija 2019. Redakcija Tesa Drev Juh, Staša Grahek.
Letošnji vileniški nagrajenec Miljenko Jergović, leta 1966 v Sarajevu rojen vsestranski hrvaški književnik, v svojih delih slika predvsem Sarajevo, kakršno je bilo nekoč, kakršno je bilo med vojno in kakršno je danes. Zaslovel je že s proznim prvencem Sarajevski marlboro, njegova dela so prevedena v dvajset jezikov, velik del njegovega opusa pa je preveden tudi v slovenščino. Avtorica oddaje Đurđa Strsoglavec, prevajalci Mateja Tirgušek, Aleš Čar, Aleksandra Rekar, Đurđa Strsoglavec in Gitica Jakopin, igralec Saša Tabaković, bralca Renato Horvat in Eva Longyka Marušič, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija Špela Kravogel. Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2024.
Dušan Šarotar, slovenski avtor v središču letošnje Vilenice, je avtor desetih proznih in treh pesniških knjig. Čeprav v njegovem opusu prevladujejo pripovedna dela, je zanj značilno pesniško občutje sveta, namesto dogajanja imajo prednost sugestivno razpoloženje, podobe, milje, občutki, spomin in praspomin. Avtorica oddaje Diana Pungeršič, igralec Željko Hrs, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič Posneto avgusta 2024
Argentinska ustvarjalka Samanta Schweblin je dedinja literarnega fantastičnega realizma; v svojih besedilih se poigrava z ustaljenostjo, sprejemljivostjo, posmehuje se naravnim zakonom in konvencionalnemu razmišljanju. V svojih delih v minimalističnem in poetičnem slogu izrisuje like, ki jih zaznamujeta občutka latentne grožnje in nevarnosti. Avtorica scenarija in prevajalka: Veronika Rot; režiserka: Ana Krauthaker; bralca: Lidija Hartman, Aleksander Golja; interpreti: Nina Valič, Asja Kahrimanović, Tine Možic; glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar; mojster zvoka: Nejc Zupančič, urednica oddaje: Tina Kozin, Posneto leta 2016.
Korintska nevesta in Bog in bajadera sta bili do nedavna še neprevedeni baladi Johanna Wolfganga Goetheja. Zdaj ju imamo v prevodu Mateja Venierja, ki je dosledno upošteval tudi formalno zgradbo verzov, stopic in rim. Ode velikega nemškega pesnika, pisatelja in polihistorja Johanna Wolfganga Goetheja Matej Venier tudi predstavlja, poslušamo pa tudi glasbo, ki jo je navdihnila prav Goethejeva balada Bog in bajadera. Igralec Blaž Šef, bralka Ana Bohte, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, Matjaž Miklič, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2024.
Heinrich Mann je bil eden najopaznejših predstavnikov nemške književnosti v prvi polovici 20. stoletja. Rodil se je leta 1871 v Lübecku kot najstarejši otrok v znameniti literarni družini, iz katere izvirajo tudi njegov mlajši brat, nobelovec Thomas Mann, ter v naslednji generaciji rojeni pisatelji in zgodovinarji Golo Mann, Klaus Mann in Erika Mann. Zaslovel je z romanom Profesor Nesnaga iz leta 1904. Prevajalci Janko Moder, Fran Bradač in Seta Oblak, avtor scenarija Matej Venier, interpret Blaž Šef, režiser Klemen Markovčič, napovedovalka Mateja Perpar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Herman Koch, rojen leta 1953, je eden najbolj branih nizozemskih avtorjev – med širše bralstvo, tudi ameriško, mu je uspel preboj z napetim psihološkim romanom Večerja, po katerem so posneli tudi film z Richardom Gerom v glavni vlogi, roman pa so prevedli v kar 45 jezikov. V Literarnem večeru, ki ga je pripravila Stana Anželj, Hermana Kocha spoznamo prek odlomkov iz dveh njegovih romanov: Vikenda z bazenom iz leta 2011 in Jarka iz leta 2016 (odlomke je prav tako prevedla Stana Anželj). Oba sta napisana v za pisatelja značilnem jedkem tonu in s psihološkimi zankami, v katerih so storilci tudi žrtve. Interpretirajo Boris Ostan, Primož Pirnat in Brane Grubar, vezno besedilo bere Mateja Perpar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Igor Likar, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2017.
Ian McEwan je eden najbolj prepoznavnih britanskih pisateljev. V slovenščino imamo prevedena številna njegova dela, med njimi romane Cementni vrt, Amsterdam, Sobota, Na obali Chesil, Pokora, Solar ter V imenu otroka. McEwan se je rodil leta 1948 v mestecu Aldershot v Angliji. Kot pisatelj se je najprej preizkusil v pisanju kratkih zgodb in bil za zbirko z naslovom Prva ljubezen, zadnji obredi tudi nagrajen. Sledila je Bookerjeva nagrada leta 1998 za roman Amsterdam, skupno pa je bil za to nagrado nominiran kar šestkrat. Literarni večer o njegovem literarnem ustvarjanju je leta 2012 pripravila prevajalka njegovih del Miriam Drev. Avtorica scenarija in prevajalka odlomkov: Miriam Drev, interpreta: Gregor Gruden, Zvone Hribar, režiserka: Irena Glonar, napovedovalca: Igor Velše, Lucija Grm, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Nejc Zupančič, urednika oddaje: Marko Golja, Ana Rozman, leto nastanka: 2012.
Stefan Zweig, ki se je rodil leta 1881 na Dunaju in po letih izgnanstva umrl leta 1942 v Riu de Janeiru, velja za enega ključnih avtorjev modernizma. Literarni večer bo posvečen njegovim znamenitim Novelam o strasti. Kot je zapisal Zweigov tesni prijatelj in upravljavec njegove zapuščine Richard Friedenthal, te "črpajo iz bogastva vpogledov v človeška razmerja in konflikte, vpogledov, do katerih je prihajal v svojih popotnih letih. Zweig je s prožnim, skoraj nervozno vibrantnim slogom, ubesedoval sodobna psihološka dognanja in jih vpletal v svoje téme". Oddajo je pripravila Ana Jasmina Oseban, ki je tudi prevedla odlomke iz njegove novele Strah in avtobiografije z naslovom Včerajšnji svet. Interpretirajo Robert Prebil, Martina Maurič Lazar in Jernej Kuntner, vezno besedilo bereta Mateja Grahovac in Ivan Lotrič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar in Nejc Zupančič, režija Jože Valentič, redakcija Tesa Drev Juh, posneto leta 2016.
Francoska pisateljica ruskega rodu Nathalie Sarraute (roj. l. 1900, umrla l. 1999) je napisala več romanov, dram in esejev ter bila pripadnica skupine, ki je utemeljila tako imenovani "novi roman". Rodila se je v mestu Ivanovo v Rusiji in začela svojo poklicno pot kot odvetnica. Svoj najbolj znani roman Otroštvo, izdan leta 1983 pri ugledni založbi Gallimard, je napisala šele pri enainosemdesetih. V njem predeluje svoje doživljanje v rosnih letih. Resda sta ji bili bolezen in revščina prihranjeni, a so njena pričakovanja, razočaranje in prizadetost v odnosu do staršev postali vir osebnega in literarnega poglabljanja. Skratka, gre za roman, v katerem občutimo nevralgične točke otroštva, ki jih avtorica opisuje s prizadetim, a dostojanstvenim obujanjem spominov. Avtorica oddaje je Nada Barbarič Naskov, prevajalka Tadeja Krečič, interpretka Polona Juh, bralec Aleksander Golja, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar, leto nastanka 2015.
Četrtega avgusta 1904 se je rodil poljski pisatelj Witold Gombrowicz. Vabimo vas, da poslušate Literarni večer ob stoletnici umetnikovega rojstva, ki ga je pripravil Mladen Pavičić. Pisatelja, tudi jedkega družbenega kritika, v slovenščini poznamo po romanih Ferdydurke, Pornografija, Transatlantik in Kozmos, pa tudi po Dnevniku. Nekatera njegova dramska besedila so bila na slovenskih odrih tudi uprizorjena. Avtor literarnega večera je Mladen Pavičić, prevajalca Katarina Šalamun-Biedrzycka in Mladen Pavičić, igralca Tone Kuntner in Pavle Ravnohrib, napovedovalca pa Simona Juvan in Janez Dolinar. Glasbena oprema: Marko Stopar, ton in montaža: Mirko Marinšek, režija: Jože Valentič. Urednika oddaje sta Vlado Motnikar in Staša Grahek. (Ponovitev.)
Minilo je 110 let od začetka prve svetovne vojne. O tem spopadu so govorili tudi pesniki in pisatelji. V Literarnem večeru Podobe "velikih strahot" nam pesnica in vsestranska umetnica Ifigenija Simonovič predstavlja razsežnosti in tragiko prvega velikega spopada dvajsetega stoletja. Za ponazoritev človeških stisk v vojni je izbrala odlomke z dopisnic in iz dnevnikov Lorenca Prestorja in Janeza Zupana ter v okviru slovenske literarne zakladnice odlomke iz del Ivana Cankarja, Iga Grudna, Antona Podbevška, Pavla Golie in Alojza Gradnika. Avtorica scenarija je Ifigenija Simonović, napovedovalca Jasna Rodošek in Matjaž Romih, dramski igralci Darja Reichman, Matej Puc in Matija Rozman, tonska mojstrica Sonja Strenar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina in režiser Jože Valentič. Produkcija leta 2014.
Mineva 100 let od smrti Josepha Conrada, ki sodi med najpomembnejše britanske pisatelje. Rodil se je na Poljskem leta 1857 kot Teodor Józef Konrad Nałecz-Korzeniowski. Odraščal je v Krakovu, leta 1878 se je zaposlil v angleški mornarici, kmalu postal britanski državljan, leta 1895 pa je mornarico zapustil in se posvetil pisateljevanju. Pisal je v angleščini. V središču njegovih del so močni posamezniki, ki se v tujih krajih znajdejo sredi usodnih dogodkov in moralnih preizkušenj. Nina Grahek Križnar je v oddajo uvrstila odlomke iz Conradovih romanov Srce teme, Lord Jim in Z zahodnimi očmi. Avtorica scenarija Nina Grahek Križnar, prevajalci Mart Ogen, Avgust Petrišič in Miha Avanzo, napovedovalca Igor Velše in Jasna Rodošek, dramski igralec Slavko Cerjak, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Gabrijela Čepič in režiser Jože Valentič. Urednika oddaje Staša Grahek, Matej Juh. Posneto leta 1997.
Aldous Huxley je napisal skoraj petdeset knjig in bil kar devetkrat nominiran za Nobelovo nagrado za književnost. Slišali boste odlomke iz romanov Kontrapunkt življenja, Groteskni ples in Krasni novi svet – predvsem zadnji več kot 90 let po izidu ostaja izjemno aktualna družbena distopija. Avtor scenarija je Marjan Kovačevič Beltram, prevajalci Janez Gradišnik, Jože Udovič in Boris Verbič, interpretira Zvone Hribar, vezno besedilo bere Simona Juvan, glasbena oprema Marko Stopar, zvok in montaža Miro Marinšek, režiser Gregor Tozon, redakcija ponovitve Tesa Drev Juh, produkcija leta 1994.
21. julija 2024 je minilo sto let, odkar se je v Šempolaju pri Nabrežini rodil slovenski pisatelj, dramaturg, esejist, prevajalec, profesor Alojz Rebula. Umrl je pred šestimi leti. Stoletnico rojstva obeležujemo z Literarnim večerom, ki na osnovi novele z naslovom Votel je Kras prikaže izjemno pisateljsko mojstrstvo Alojza Rebule. Sicer ob imenu avtorja triindvajsetih romanov, treh dram, več knjig dnevnikov in esejev po navadi pomislimo na romane V Sibilinem vetru, Senčni ples ali Nokturno za Primorsko, čeprav je pisal tudi druge različne žanre in krajša prozna besedila. O noveli Votel je Kras je leta 2001 oddajo pripravil Janez Povše. Bralec Klemen Konda, igralca Maša Derganc in Uroš Smolej, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, režiser Gregor Tozon, asistentka režije Helena Mugerle, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2001.
Pesnik in prevajalec Ciril Bergles je leta 1984 v samozaložbi objavil pesniški zbirki Vaje za svetlobo in Na poti v tišino. Zbirki vsebujeta že vrsto značilno Berglesovih pesmi in verzov, na primer "Vsaka pesem / je majhna molitev." V zbirki Na poti v tišino je Bergles celo napovedal motiviko zbirke Ellis Island, toda miniti so morala še štiri leta, da je v zbirki Aleph zbirka o zdomstvu izšla in da so jo brali vsi, ki so se zanimali za sodobno slovensko poezijo. Bergles je bil ob njenem izidu še neznanka, toda pozneje je iz zbirke v zbirko utrjeval sloves pesnika, ki piše pretanjeno gejevsko in religiozno liriko. Uveljavil se je tudi kot prevajalec, ki je med drugim pripravil antologijo Sodobna španskoameriška poezija. Ob 90. obletnici rojstva lahko pesnika in njegovo poezijo spoznate v Literarnem večeru. Avtor scenarija Muanis Sinanović, režiserka Saška Rakef, bralec Renato Horvat, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.
Francesco Petrarca velja za najpomembnejšega italijanskega pesnika 14. stoletja, osrednjega pesnika renesančne lirike in začetnika italijanskega humanizma. Njegovo najbolj znano delo je pesniška zbirka Canzoniere, ki obsega 367 pesmi, od tega 317 sonetov. Zbirka je pozneje spodbudila široko razširjen tok petrarkizma. Ob 650. obletnici rojstva se pesnika spominjamo z Literarnim večerom, posvečenim njegovemu življenju in delu. Leta 1978 je predlogo zanj pripravil Andrej Capuder, ki je tudi prevedel izbrano poezijo. Avtor scenarija: Andrej Capuder; prevajalec: Andrej Capuder; režiser: Aleš Jan; bralka: Breda Hieng; interpreti: Boris Kralj, Andrej Kurent, Kristijan Muck; mojster zvoka: Vladimir Frank; urednici oddaje: Maja Žel Nolda, Tina Kozin; produkcija 1978.
Te dni bo 90 let dopolnil nigerijski pisatelj svetovnega slovesa, nobelovec Wole Soyinka, ki mu namenjamo nocojšnji Literarni večer. Soyinka je vsestranski besedni ustvarjalec, ki piše v angleščini in po svetu slovi predvsem kot dramatik, v domovini Nigeriji pa tudi kot ustanovitelj številnih gledališč ter igralec in avtor gledaliških songov. Je tudi pesnik, esejist in romanopisec. Pred leti je obiskal Puljski knjižni sejem in predstavil svoj roman Obdobje razpada, ki je takrat izšel v hrvaškem jeziku. Tudi na Radiu Slovenija smo v preteklih desetletjih predvajali nekaj Soyinkovih radijskih iger in mu na programu Ars posvetili več oddaj. Nocoj bomo slišali odlomek iz omenjenega romana ter iz knjige spominov Ake: leta otroštva. Slišali bomo tudi Soyinkova razmišljanja, ki jih je delil z občinstvom na omenjenem knjižnem sejmu. Spregovoril je o vojni v Biafri konec šestdesetih let prejšnjega stoletja in o obdobju, ki ga je preživel v zaporu. Avtor oddaje Urban Tarman, prevajalca Janko Moder (Ake: leta otroštva) in Urban Tarman (Obdobje razpada), interpreta Uroš Fürst in Rok Kravanja, bralka Lidija Hartman, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker. Produkcija 2019.
