Državni svet izglasoval veto na preimenovanje primorskega praznika

S spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih bi se praznik vrnitve preimenoval v praznik priključitve Primorske k matični domovini. Državni zbor je spremembo potrdil pred dnevi, državni svet pa je na izredni seji na predlog prvopodpisanega Branka Tomažiča sprejel odložilni veto z 20 glasovi za in petimi glasovi proti. V oddaji tudi o tem: - Ob svetovnem dnevu varnosti pacientov v šempetrski bolnišnici dan odprtih vrat s predavanji. - Kosovelov dom v novi sezoni ponuja štiri abonmaje. - Koprska občina išče izvajalca za celovito prenovo skladišča Libertas.

Optimizem pred nadaljevanjem pogajanj o plačni reformi v javnem sektorju

Danes se nadaljujejo krovna pogajanja o reformi plačnega sistema v javnem sektorju. Ta teden se bodo nadaljevala tudi pogajanja po stebrih, kjer pa je odprtih nekaj več točk, saj nekateri sindikati niso zadovoljni z izpogajanimi povišanjih plač za nekatera delovna mesta. V oddaji tudi o tem: -Na Poljskem, Češkem in v Avstriji še naprej vladajo zaostrene poplavne razmere. -Istrabenzu so šteti dnevi. -Center za usposabljanje Elvire Vatovec Strunjan v novo šolsko leto vstopil s še večjo prostorsko in kadrovsko stisko.

Dan vrnitve Primorske matični domovini je praznik vseh Slovencev

Premier Robert Golob je na proslavi v Vipavi spomnil na grozote, ki jih je prinesel fašizem, hkrati pa v Primorcih prebudil upor proti ideologiji sovraštva. Poudaril je tudi, da moč naroda nikoli ne izhaja iz razdvajanja, ampak vedno samo iz skupnih vrednot. V oddaji tudi o tem: -V bližini Donalda Trumpa ponovno odjeknili streli. -Učenci iz Nove Gorice in Gorice bodo vrstnike vodili na oglede obeh Goric. -Začel se je 23. Evropski teden mobilnosti. -Nogometaši Kopra so izgubili v Mariboru.

Imeti državo ni samoumevno, temveč zapuščina

Imeti državo ni samoumevno, temveč zapuščina, s katero moramo ravnati z vso skrbnostjo, je v poslanici ob današnjem prazniku, dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, dejala predsednica države Nataša Pirc Musar. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je v poslanici ob prazniku poudarila, da je lahko danes Primorska vzor celotni evropski skupnosti, kako skrbeti za sožitje ljudi na narodnostno mešanih območjih. Predsednik vlade Robert Golob bo zbrane nagovoril na osrednji slovesnosti v Vipavi. Proslavo boste lahko spremljali tudi na naših frekvencah. V oddaji tudi te teme: - Park vojaške zgodovine v Pivki s prilagoditvami za ranljive skupine. - Evropski teden mobilnosti letos v ospredje postavlja geslo Udoben javni prostor za vse. - Dan Kobilarne Lipica letos v znamenju 444. obletnice kobilarne. - Nogometaši Kopra v pričakovanju derbija v Mariboru.

Zakaj ni dobro postavljati kamnitih skulptur ob rekah in v gorah?

Ribiči v zadnjem času predvsem med poletjem opažajo vse več kamnitih skulptur v in ob rekah. Obiskovalci s kamni delajo tudi različne bazenčke in jezove, ne zavedajo pa se, da to lahko vpliva na ribji živelj in celoten ekosistem. Na podobno problematiko v gorah opozarjajo tudi v Planinski zvezi Slovenije. Drugi poudarki oddaje: - Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki zdaj najbolj buri duhove, še čaka na koalicijsko usklajevanje, sindikat Fides pa zaradi njega napoveduje še večje odhajanje zdravnikov iz javnih zavodov. Zdravstvena ministrica Fidesu odgovarja: "Vedno večji delež storitev je proizveden v zasebnem sektrorju in v tem smislu smo morali ukrepati." - V Gorici so predstavili novo železniško povezavo, ki bo bodočo Evropsko prestolnico kulture povezala z Neapljem. - Že 35. Premska srečanja s tretjim dogodkom festivala reka Reka - Nogometaši Primorja gostujejo v Murski Soboti

Rex: simbol tehnološkega napredka, ponos fašističnega režima

Znamenita italijanska čezoceanka Rex je burila domišljijo že ko je plula in je danes prav tako vir zgodb, a tudi pripovedk. V obdobju med vojnama je bila simbol tehnološkega napredka, ponos fašističnega režima. Na platnu jo je leta 1973 ovekovečil režiser Federico Fellini v filmu Amarcord. Vendar le z maketo, saj ladje Rex takrat že zdavnaj ni bilo več. Njena pot se je septembra 1944 zaključila v Koprskem zalivu. V slovenski Istri se nekateri še spominjajo razbitin te velikanke. Ob letošnji osemdesetletnici potopitve so izolski filatelisti izdali spominsko znamko in razglednico. Na obalni promenadi med Koprom in Izolo občini načrtujeta informacijsko točko, ki bo osvetlila večplastno zgodbo Rexa.

Postojna gosti mednarodno konferenco o sindromu kronične utrujenosti

Jutri bo v Postojni potekala mednarodna konferenca o sindromu kronične utrujenosti. Organizira jo društvo bolnikov Zebra iz Postojne, srečanja pa se bodo udeležili tudi predstavniki srbskih in hrvaških društev, saj je izmenjava izkušenj o zelo slabo prepoznavni bolezni nadvse dobrodošla. V oddaji tudi o tem: - Istrani končno skozi drugo cev predora pod Učko. - Nova Gorica začenja s postavitvijo sončnih elektrarn na občinskih stavbah. - V Parku vojaške zgodovine v Pivki se začenja ZgodoVikend.

V Šalari odpravljajo posledice obilnega deževja

Del koprskega naselja je zalila voda tudi ob narasli reki Badaševici. Voda je vdrla v dvanajst hiš, vendar izselitev ni bila potrebna. Krajani česa podobnega že dolgo ne pomnijo. V oddaji tudi o tem: - Tudi v Goriških Brdih odstranjujejo posledice več plazov. - Izolska bolnišnica potrebuje nove prostore, Medicor bo moral oditi. - Na teniškem turnirju v Ljubljani ni več slovenskih predstavnic.

Župan: "Pričakoval bi, da se ne sprašuje samo, kdo bo od EPK kaj dobil."

Novogoriški mestni svetniki so na sinočnji seji obravnavali vmesno poročilo o izvrševanju programa dela javnega zavoda GO!2025 - Evropska prestolnica kulture. Med drugim jih je zanimalo, zakaj nekateri uveljavljeni festivali na Goriškem niso vključeni v promocijo in organizacijo EPK-ja in ali se je zgodovinarka Kaja Širok vrnila v programsko ekipo. V oddaji pa še: - V Šalari se bo nadaljevalo odpravljanje posledic včerajšnjih poplav, v Brdih zagotovili enosmerni promet po sprožitvi treh plazov. - Koalicija je razpravljala o prioritetah do konca mandata. - Policija je v Novi Gorici organizirala posvet o nasilju v družini. - V Trstu vrata odpira Muzej Literature.

Zaradi vremena prometni kaos na območju Kopra in Kozine

Padavine so se na območju Slovenske Istre pozno popoldne nekoliko umirile, a dežja še ni konec. Tudi Badaševica, ki je zalila del Šalare in v Semedeli sega do vrha protipoplavnih nasipov, se je malce umaknila. Koper je zaradi poplavljenih cest sicer dopoldan doživel prometni kolaps, pod vodo je bila vpadnica iz ankaranske smeri, podvozi pod hitro cesto in na njej. V oddaji tudi o tem: - V bolnišnici Izola čakalne dobe najdaljše na urologiji in ORL, a napovedujejo kadrovske okrepitve. - Koalicijski vrh: prednost imajo demokracija, zdravstvo, stanovanja. - V Novi Gorici posvet o nasilju v družini.

Do paraolimpijske medalje tudi s pomočjo vipavske burje

Olimpijski in paraolimpijski ogenj v Parizu sta ugasnila. Zadnje smo z navdušenjem in s ponosom ob vrnitvi domov sprejeli paraolimpijce. Živa Lavrinc in Dejan Fabčič sta lokostrelca, ki sta na mešani ekipni tekmi paraolimpijskih iger osvojila bronasto medaljo. Njuna trenerka je nekdanja vrhunska lokostrelka, ki sicer že več kot šest let bdi nad slovenskimi paralokostrelci, Koprčanka Brina Božič. Spremljala jih je tudi Maya Shalaby, Primorka egipčanskih korenin, v vlogi mednarodne lokostrelske sodnice. O pripravah, pričakovanjih, delu, ciljih in izkušnji v Parizu je tekla beseda ...

"Ohranimo poletje"

"Sem padel v šentiment"

"Posvečeno moji punci"

"To ste pa res zadeli v nulo"

"Ma kaj to bo samo za reklamo??"

Pesem in pol: Ditka, Leonart, Blaž Mencinger

"Moment miru"

"Vse se bo izšlo, kot se mora."

"Komad je čudovit"

"Nagovarjam boga ljubezni"

"Najslabša pesem na plošči"

None in nonoti Frida Godnič: Kuhali smo samo mineštre

Letos mineva 77 let od uveljavitve pariške mirovne pogodbe, s katero se je večina Primorcev pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Tudi o vrnitvi Primorske matični domovini se je Mateja Grebenjak v Domu upokojencev Gradišče pogovarjala z 91-letno Frido Godnič, doma iz Kostanjevice na Krasu.

Od setve do žetve Tudi mladi kmetje opozarjajo na negotove razmere v kmetijstvu

V redni tedenski oddaji, namenjeni kmetijstvu in podeželju, smo se tokrat ustavili pri mladih v tej panogi. Tudi zanje časi niso rožnati in med drugim smo jih vprašali, kaj jih trenutno najbolj skrbi. Jesen je čas za obiranje darov narave, o letošnjem pridelku koruze in paradižnika smo govorili v tej oddaji, zaokrožili pa smo jo z iztekajočim se razpisom za namakalne sisteme, namenjene več uporabnikom.

Petkova anketa Ali menite, da so ženske kvote učinkovito orodje za povečanje enakopravnosti

Zastopanost žensk v politiki in gospodarstvu je ključen pokazatelj napredka na področju enakopravnosti spolov, saj odraža stopnjo vključevanja žensk v ključne odločevalske procese. Kljub napredku na mnogih področjih so ženske še vedno premalo zastopane na vodilnih mestih. Evropski parlament si nenehno prizadeva za enakopravnost spolov, a so ženske v politiki in v javnem življenju na lokalni, državni in evropski ravni še zmeraj manj zastopane od moških. Junija 2024 so Evropejci izvolili 720 evropskih poslancev, med katerimi je 385 % žensk. Podobno kot v politiki tudi v gospodarstvu ženske težje prodrejo na najvišje položaje. Kvote so torej le začasni mehanizem, ki pomaga hitreje preseči zgodovinske neenakosti. Kljub pozitivnim učinkom pa nasprotniki kvot trdijo, da te omejujejo svobodno izbiro in povzročajo favoriziranje žensk zgolj na podlagi spola, ne pa sposobnosti. Dolgoročni cilj pa mora biti ustvarjanje takšnega okolja, kjer bo zastopanost žensk naravno enakovredna, brez potrebe po dodatnih ukrepih. Kako ocenjujete trenutni položaj žensk v Sloveniji in ali so ženske kvote v politiki in gospodarstvu učinkovito orodje za povečanje enakopravnosti, smo vas spraševali v tokratni anketi.

None in nonoti Albin Tavčar: Ženske so hotele bit' zrihtane, nobel.

Današnja zgodba rubrike None in nonoti prihaja iz Doma upokojencev Gradišče. Mateja Grebenjak se je pogovarjala s 84-letnim Albinom Tavčarjem iz Dutovelj. Gospod je delal kot krojač. Slišali bomo tudi, kako gleda na današnje modne trende.

Od setve do žetve Država želi spodbuditi namakanje

V oddaji Od setve do žetve smo se posvetili namakanju, ki je eno osrednih razvojnih vprašanj v kmetijstvu pri nas. Z dvema odstotkoma namakalnih kmetijskih površin smo na repu držav Evropske unije. Kmetijsko ministrstvo pa ima dovolj denarja za sofinanciranje namakalnih sistemov do konca leta 2027. Pogovarjali smo se tudi z Marjanom Roblekom in Ivanom Lenartom, ki sta med letošnjimi prejemniki priznanja Zadružne zveze Slovenije za trajen prispevek k razvoju zadružništva. Čez približno mesec dni bodo volitve v organe Kmetijsko gozdarske zbornice, v zvezi s tem smo izpostavili nekaj pomembnih datumov.

Petkova anketa Je šolski koledar pripravljen na podnebne spremembe?

Vročinski valovi in podnebne spremembe močno vplivajo na naš vsakdan. V Italiji, kjer učenci in učitelji uživajo tri mesece dolge poletne počitnice, nekateri sindikati in združenja učiteljev spričo podnebnih sprememb in poletne vročine, ki v zadnjem času zaznamuje poletne mesece, zahtevajo spremembo šolskega koledarja. Pri tem pozivajo k podaljšanju poletnih počitnic v oktober. Na drugi strani pa številna združenja staršev opozarjajo, da je že trimesečno zaprtje šol od začetka junija do začetka septembra predolgo, tudi zato, ker so Italijani po dolžini šolskih poletnih počitnic v Evropi na samem vrhu. Skupno trajanje počitnic v sklopu enega šolskega leta se prav tako razlikuje, v večini držav znaša med 100 in 120 dnevi na leto. Slovenija se s 95 dnevi nahaja pod spodnjim pragom tega povprečja. Pri nas pobude o podaljšanju poletnih počitnic še ni, smo pa vseeno želeli izvedeti, kaj o tej temi menite vi! Ali bi bilo smiselno podaljšati poletne počitnice in ali imajo naši učenci in učenke preveč počitnic?

Zjutraj Spomini na šolo: Rudi Bučar

Če se je šolski sistem in razumevanje šole iz generacije v generacijo spreminjalo, pa je pri vseh ostalo nespremenjeno eno – lepi in nepozabni spomini na šolske dni. Znani Primorci nam pripovedujejo anekdote iz časov, ko so obiskovali osnovno šolo.

Zjutraj Spomini na šolo: olimpijec Toni Vodišek

Če se je šolski sistem in razumevanje šole iz generacije v generacijo spreminjalo, pa je pri vseh ostalo nespremenjeno eno – lepi in nepozabni spomini na šolske dni. Znani Primorci nam pripovedujejo anekdote iz časov, ko so obiskovali osnovno šolo.

Radijski kviz Kdo je bil prej, komar ali človek?

Med rednimi tekmovalci radijskega kviza je tudi poslušalec Boris. Poznamo ga po tem, da nas vedno pokliče iz postelje, takoj, ko se prebudi, pravzaprav. To nam med pogovorom tudi sam prizna. A očitno je takrat Boris najbolj zbran. V tokratnem kvizu mu je skoraj dvakrat zdrsnilo, a je na koncu odnesel celo kožo. Osrednjo nagrado, pravzaprav. Bi jo tudi vi? 1. Izraz »pasji dnevi« ni povezan s psi, ampak z ozvezdjem, saj so se za stare Grke in Rimljane vroči poletni dnevi pričeli, ko je skupaj s soncem pričela vzhajati tudi pasja zvezda ali Sirij. DA / NE 2. Čudovita zimzelena skladba »Poletna noč« izpod peresa Elze Budau, ki jo je zapela Marjana Deržaj, poje takole: »Poletna noč bila je najin dom / vse stene iz dreves za strop peró. DA / NE 3. Preden smo prevzeli latinsko poimenovanje mesecev, sta se julij in avgust imenovala mali srpan in veliki srpan. DA / NE 4. Prve moderne poletne olimpijske igre so bile leta 1896 v Atenah. Sto let kasneje, torej leta 1996, pa so potekale v Barceloni. DA / NE 5. Tudi komarji so del poletja. Te leteče, žvižgajoče in pikajoče nadloge so na Zemlji prisotne že več kot 100 milijonov let. DA / NE

Zjutraj Spomini na šolo: jezikoslovka dr. Vesna Mikolič, ZRS Koper

Če se je šolski sistem in razumevanje šole iz generacije v generacijo spreminjalo, pa je pri vseh ostalo nespremenjeno eno – lepi in nepozabni spomini na šolske dni. Znani Primorci nam pripovedujejo anekdote iz časov, ko so obiskovali osnovno in srednjo šolo.

None in nonoti Stanislava Pešič: Opazovala sem rumeno jabolko na drevesu - zlati delišes.

Selišče je naselje ob reki Soči, ko se iz Tolmina po levem bregu Soče peljemo proti Kobaridu. To je kraj, kjer je odraščala gospa Stanislava Pešič. Mateja Grebenjak jo je obiskala v Domu upokojencev Gradišče. Gospa je pri 83. letih še vedno željna novega znanja in zelo radovedna.

Dopoldan in pol Čedahuči: "Do zdaj še nismo imeli skladbe, ki bi jo paru zaigrali na poročni dan!"

V rubriki Pesem in pol je tokrat slavila zasedba Čedahuči s skladbo "Ogenj zagori, ko dva sta si nasproti". Pogovorili smo Blaža Učakarja, avtorja in frontmana skupine Čedahuči. Njihova glasba se močno naslanja na akustične instrumente in preproste, a čustveno bogate melodije. Besedila pesmi so pogosto poetična in govorijo o intimnih življenjskih trenutkih, odnosih ter notranjih občutjih. Kako je nastala tokratna zmagovalka nam je Blaž razkril v ponedeljkovem dopoldanskem klepetu.

Primorski kraji in ljudje Otrok na Morganovi črti: spomini "begunca brez zamer"

Ob prazniku Primorske se bomo sprehodili po spominih Silvia Pecchiarija Pečariča, ki se je leta 1940 rodil na Škofijah. V času ko je bila tam Italija; po koncu druge svetovne vojne pa so le nekaj metrov od njegove rojstne hiše potegnili Morganovo linijo, s katero so Julijsko krajino – predvojno upravno enoto Italije – razdelili na cono A in cono B. Pogledali bomo skozi oči otroka, ki velikokrat le nemo opazuje nerazumljive situacije v domači hiši ob večkrat prestavljeni meji. Njegova zgodba je zgodba Primorcev, ki so se znašli v vlogi beguncev, a o njej ne govori z zamero. Zaradi avtorjevega šibkega zdravja je Mateja Rolih Maglica na pogovor povabila Fiorello Benčič, ki je italijanski original prevedla v slovenščino.

Morje in mi Rex: simbol tehnološkega napredka, ponos fašističnega režima

Znamenita italijanska čezoceanka Rex je burila domišljijo že ko je plula in je danes prav tako vir zgodb, a tudi pripovedk. V obdobju med vojnama je bila simbol tehnološkega napredka, ponos fašističnega režima. Na platnu jo je leta 1973 ovekovečil režiser Federico Fellini v filmu Amarcord. Vendar le z maketo, saj ladje Rex takrat že zdavnaj ni bilo več. Njena pot se je septembra 1944 zaključila v Koprskem zalivu. V slovenski Istri se nekateri še spominjajo razbitin te velikanke. Ob letošnji osemdesetletnici potopitve so izolski filatelisti izdali spominsko znamko in razglednico. Na obalni promenadi med Koprom in Izolo občini načrtujeta informacijsko točko, ki bo osvetlila večplastno zgodbo Rexa.

Dopoldan in pol Vikendi na robu vabijo

Pod avtocestnim in železniškim viaduktom pri Črnem Kalu je občina uredila Center za obiskovalce Kraški rob. Že ko so ga poleti urejali, so se v njem ustavljali mimoidoči. V centru so obiskovalcem na voljo zanimivosti o Kraškem robu, informacije o gradnji drugega tira, možen je nakup lokalnih izdelkov, in od danes tudi več informacij o nizu vikend prireditev na Kraškem robu. Naš sobotni dopoldan bo tudi v znamenju Vikendov na robu, ki so se začeli že zelo zgodaj.

Dopoldan in pol Tablica ima nov pomen, ni le čokoladna

Jezik se spreminja, obstoječe besede dobivajo nove pomene. Ko v naš prostor dobimo neko novo pojavnost, novo stvar, karkoli, moramo za to najti tudi novo poimenovanje. Noben jezik ni samozadosten in vsi dejansko prevzemajo iz drugih tujih jezikov. Pomembno pa je, da se nove poimenovalne možnosti iščejo tudi znotraj lastnega jezika, nam je med drugim povedal docent dr. Boris Kern, znanstveni sodelavec pri ZRC SAZU in predsednik 23. mednarodne znanstvene konference Komisije za besedotvorje pri Mednarodnem slavističnem komiteju, ki bo od 17. do 20. septembra v Ljubljani.

Glasbeni abonma Predstavitev nove sezone Glasbenega abonmaja v Kulturnem domu Nova Gorica

Začenja se nova sezona ene najvidnejših kulturnih ustanov na Primorskem, to je Kulturni dom Nova Gorica. Vsako leto obiskovalcem ponudi vsebinsko bogat, pester in skrbno pripravljen program na področju filma, vizualne umetnosti in glasbene umetnosti. V nocojšnji oddaji vas bomo seznanili z letošnjo, 44. sezono Glasbenega abonmaja. Premišljeno je zasnovana, stremi k raznoliki lepoti glasbenega izraza in prinaša osem koncertov umetnostne glasbe aktualne, zdajšnje produkcije glasbenikov najvišjih izvajalskih ravni mednarodnega prostora. Vsak mesec se bo zgodil en koncert v Veliki dvorani novogoriškega kulturnega doma. Znano je, da so abonmajski koncerti ob ponedeljkih ob 20 uri in 15 minut. Vsebine koncertov predstavlja v. d. direktorice Kulturnega doma Nova Gorica, gospa Pavla Jarc. Predstavitve so obogatene z ustrezno glasbo iz radijskega arhiva.

Radio Koper svetuje Kdaj in kako do jasnih voznih redov avtubusov?

Od prvega julija so v javnem potniškem prometu novosti, posledice so se pokazale z novim šolskim letom, ko je v veljavo stopil tudi nov vozni red za medkrajevne avtobuse. V Družbi, ki po novem krovno skrbi za upravljanje javnega potniškega prometa, pravijo: na splošno je boljše, težave pa sproti rešujejo. S terena prihajajo različne izkušnje. Najbolj so bili jezni v Posavju in Savinjski dolini, pripombe imajo tudi na Krasu. Zakaj ni jasnih voznih redov, zakaj avtobusi zamujajo ali jih ni in kje poiskati ažurne informacije o javnem potniškem prometu, se bo z direktorjem Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa Miranom Sečkijem v svetovalni oddaji pogovarjala Tjaša Škamperle.

Odprto za srečanja Zdravnik Bojan Rustja: »Večkrat sem bil tudi na disciplinski, a želel sem pomagati sočloveku«

Na srečanje smo se tokrat povabili k Bojanu Rustju, pred kratkim upokojenemu družinskemu zdravniku, ki je več kot štiri desetletja vodil splošno ambulanto na zdravstveni postaji Bovec. Za svoje življenjsko delo je prejel tudi naziv častni občan. Rustja pa je mnogo več kot le zdravnik, je tudi mož, oče odraslima hčerki in sinu, marsikdo pa ga pozna tudi po njegovi bogati zbirki predmetov iz prve svetovne vojne Alberto Picco. Z njim se je pogovarjala Mariša Bizjak.

Dopoldan in pol Česa še ne veste o skupini Laibach?

Pričakovanje jeseni si lahko lajšamo tudi s koncerti. V soboto prihaja v portoroški Avditorij skupina Laibach. Državno odlikovanje, ki jim ga je meseca maja svečano podelila predsednica Nataša Pirc Musar, se prijetno lesketa v tem pozno poletnem soncu. Glasbeni urednik Armando Šturman se je v bližini Trnovske cerkve v Ljubljani sešel z Janijem Novakom, ki je že kar desetletja praktično prvo ime te kultne, kontroverzne, a vsekakor legendarne zasedbe.

Dopoldan in pol Kako Novo Gorico doživljajo slepi?

Mestna občina Nova Gorica je včeraj obeležila občinski praznik v spomin na začetek Goriške fronte 9. septembra 1943. Občina je prva v Sloveniji pripravila Strateški načrt dostopnosti. Gre za dokument s smernicami za izvedbo kakovostnih rešitev težav z dostopnostjo do javnih ustanov, informacij in storitev. Načrt je namenjen predvsem občanom z različnimi oviranostmi. Matejo Grebenjak je zanimalo, kako si Novo Gorico predstavljajo slepi. Na sprehod po mestu vrtnic se je odpravila s članico Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica.

Dopoldan in pol Dejan Fabčič: Odkar imam medaljo, je ves čas pri meni

V ponedejek so v Podnanosu pripravili sprejem za paralokostrelca Dejana Fabčiča, ki je v mešani ekipi z Živo Lavrinc na paraolimpijskih igrah v Parizu osvojil bronasto medaljo. "Zato se splača trenirat, s tem je poplačan ves trud. Nisem si predstavljal, da bo tako. Če bo zdravje in ekipa, bom vztrajal v športu še naprej."

Gremo plesat - Andrej Bergant in Ansambel Tik-Tak

Jazz v Hendrixu - Jani Šepetavec quartet

Gremo Plesat - Kvatropirci

RadioLive! - Tschimy

RadioLive! - Moya

RadioLive! - Anika Horvat

Jazz v Hendrixu - Milko Cočev

RadioLive! - Gregor Ravnik

Gremo Plesat - Ansambel Tonija Verderberja

RadioLive! - Bort Ross

Jazz v Hendrixu - Timotej Kotnik sekstet

Primorski dnevnik Državni svet izglasoval veto na preimenovanje primorskega praznika

S spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih bi se praznik vrnitve preimenoval v praznik priključitve Primorske k matični domovini. Državni zbor je spremembo potrdil pred dnevi, državni svet pa je na izredni seji na predlog prvopodpisanega Branka Tomažiča sprejel odložilni veto z 20 glasovi za in petimi glasovi proti. V oddaji tudi o tem: - Ob svetovnem dnevu varnosti pacientov v šempetrski bolnišnici dan odprtih vrat s predavanji. - Kosovelov dom v novi sezoni ponuja štiri abonmaje. - Koprska občina išče izvajalca za celovito prenovo skladišča Libertas.

Opoldnevnik Optimizem pred nadaljevanjem pogajanj o plačni reformi v javnem sektorju

Danes se nadaljujejo krovna pogajanja o reformi plačnega sistema v javnem sektorju. Ta teden se bodo nadaljevala tudi pogajanja po stebrih, kjer pa je odprtih nekaj več točk, saj nekateri sindikati niso zadovoljni z izpogajanimi povišanjih plač za nekatera delovna mesta. V oddaji tudi o tem: -Na Poljskem, Češkem in v Avstriji še naprej vladajo zaostrene poplavne razmere. -Istrabenzu so šteti dnevi. -Center za usposabljanje Elvire Vatovec Strunjan v novo šolsko leto vstopil s še večjo prostorsko in kadrovsko stisko.

Dopoldan in pol Čedahuči: "Do zdaj še nismo imeli skladbe, ki bi jo paru zaigrali na poročni dan!"

V rubriki Pesem in pol je tokrat slavila zasedba Čedahuči s skladbo "Ogenj zagori, ko dva sta si nasproti". Pogovorili smo Blaža Učakarja, avtorja in frontmana skupine Čedahuči. Njihova glasba se močno naslanja na akustične instrumente in preproste, a čustveno bogate melodije. Besedila pesmi so pogosto poetična in govorijo o intimnih življenjskih trenutkih, odnosih ter notranjih občutjih. Kako je nastala tokratna zmagovalka nam je Blaž razkril v ponedeljkovem dopoldanskem klepetu.

None in nonoti Frida Godnič: Kuhali smo samo mineštre

Letos mineva 77 let od uveljavitve pariške mirovne pogodbe, s katero se je večina Primorcev pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Tudi o vrnitvi Primorske matični domovini se je Mateja Grebenjak v Domu upokojencev Gradišče pogovarjala z 91-letno Frido Godnič, doma iz Kostanjevice na Krasu.

Jutranjik Dan vrnitve Primorske matični domovini je praznik vseh Slovencev

Premier Robert Golob je na proslavi v Vipavi spomnil na grozote, ki jih je prinesel fašizem, hkrati pa v Primorcih prebudil upor proti ideologiji sovraštva. Poudaril je tudi, da moč naroda nikoli ne izhaja iz razdvajanja, ampak vedno samo iz skupnih vrednot. V oddaji tudi o tem: -V bližini Donalda Trumpa ponovno odjeknili streli. -Učenci iz Nove Gorice in Gorice bodo vrstnike vodili na oglede obeh Goric. -Začel se je 23. Evropski teden mobilnosti. -Nogometaši Kopra so izgubili v Mariboru.

Glasba po željah Glasba po željah

Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.

Opoldnevnik Imeti državo ni samoumevno, temveč zapuščina

Imeti državo ni samoumevno, temveč zapuščina, s katero moramo ravnati z vso skrbnostjo, je v poslanici ob današnjem prazniku, dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, dejala predsednica države Nataša Pirc Musar. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je v poslanici ob prazniku poudarila, da je lahko danes Primorska vzor celotni evropski skupnosti, kako skrbeti za sožitje ljudi na narodnostno mešanih območjih. Predsednik vlade Robert Golob bo zbrane nagovoril na osrednji slovesnosti v Vipavi. Proslavo boste lahko spremljali tudi na naših frekvencah. V oddaji tudi te teme: - Park vojaške zgodovine v Pivki s prilagoditvami za ranljive skupine. - Evropski teden mobilnosti letos v ospredje postavlja geslo Udoben javni prostor za vse. - Dan Kobilarne Lipica letos v znamenju 444. obletnice kobilarne. - Nogometaši Kopra v pričakovanju derbija v Mariboru.

Glasba po željah Glasba po željah

Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.

Opoldnevnik Zakaj ni dobro postavljati kamnitih skulptur ob rekah in v gorah?

Ribiči v zadnjem času predvsem med poletjem opažajo vse več kamnitih skulptur v in ob rekah. Obiskovalci s kamni delajo tudi različne bazenčke in jezove, ne zavedajo pa se, da to lahko vpliva na ribji živelj in celoten ekosistem. Na podobno problematiko v gorah opozarjajo tudi v Planinski zvezi Slovenije. Drugi poudarki oddaje: - Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki zdaj najbolj buri duhove, še čaka na koalicijsko usklajevanje, sindikat Fides pa zaradi njega napoveduje še večje odhajanje zdravnikov iz javnih zavodov. Zdravstvena ministrica Fidesu odgovarja: "Vedno večji delež storitev je proizveden v zasebnem sektrorju in v tem smislu smo morali ukrepati." - V Gorici so predstavili novo železniško povezavo, ki bo bodočo Evropsko prestolnico kulture povezala z Neapljem. - Že 35. Premska srečanja s tretjim dogodkom festivala reka Reka - Nogometaši Primorja gostujejo v Murski Soboti

Morje in mi Rex: simbol tehnološkega napredka, ponos fašističnega režima

Znamenita italijanska čezoceanka Rex je burila domišljijo že ko je plula in je danes prav tako vir zgodb, a tudi pripovedk. V obdobju med vojnama je bila simbol tehnološkega napredka, ponos fašističnega režima. Na platnu jo je leta 1973 ovekovečil režiser Federico Fellini v filmu Amarcord. Vendar le z maketo, saj ladje Rex takrat že zdavnaj ni bilo več. Njena pot se je septembra 1944 zaključila v Koprskem zalivu. V slovenski Istri se nekateri še spominjajo razbitin te velikanke. Ob letošnji osemdesetletnici potopitve so izolski filatelisti izdali spominsko znamko in razglednico. Na obalni promenadi med Koprom in Izolo občini načrtujeta informacijsko točko, ki bo osvetlila večplastno zgodbo Rexa.

Dopoldan in pol Vikendi na robu vabijo

Pod avtocestnim in železniškim viaduktom pri Črnem Kalu je občina uredila Center za obiskovalce Kraški rob. Že ko so ga poleti urejali, so se v njem ustavljali mimoidoči. V centru so obiskovalcem na voljo zanimivosti o Kraškem robu, informacije o gradnji drugega tira, možen je nakup lokalnih izdelkov, in od danes tudi več informacij o nizu vikend prireditev na Kraškem robu. Naš sobotni dopoldan bo tudi v znamenju Vikendov na robu, ki so se začeli že zelo zgodaj.