Svetovalni servisSvetovalni servis - zapišite vprašanje

Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.

Studio ob 17.00 O pomenu bralne pismenosti v digitalni dobi

September je v naši državi mesec skupnega branja, letos je v znamenju branja v javnem prostoru. Knjižnice, bralna društva, strokovna združenja in številni partnerji, ki sodelujejo v tej največji akciji bralne kulture, želijo to jesen branje pripeljati izza zidov domov, knjižnic in šol v galerije, muzeje, nakupovalna središča, parke, tudi v gozdove, in tako spodbujati prebivalke in prebivalce k branju in okrepitvi njihove bralne pismenosti. Ta pa - kot razgrinjajo raziskave - upada pri mladostnikih in odraslih. Zakaj? Kako motivirati otroke in odrasle k dolgoročnemu branju v digitalni dobi? O tem središčnem vprašanju bomo premišljevali v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Saksida, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Petra Javrh, Andragoški center Republike Slovenije; Nada Požar Matijašič, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje; dr. Klaudija Šterman Ivančič, Pedagoški inštitut; Alenka Urh, KUD Sodobnost International.

Prvaki tedna Miha Guštin Gušti: Nočem biti vedno znova podoben sam sebi, zato se moram na novo izumljati

Gost tokratne epizode Prvakov tedna se je kot avtor podpisal pod nekaj največjih uspešnic slovenskega elementarnega, ali če hočete garažnega, poosamosvojitvenega rock`n`rolla. Ko se ostalim fantom iz skupine Big foot mama ni upal povedati, da v prostem času rad posluša Michaela Jacksona, Prince-a in Duran Duran ter da jih bo v bolj sodoben zvok skupine prepričal kot svoje nizozemske sorodnike, da si v stanovanju obujejo copate in s posode sperejo detergent, je skupino zapustil. Potem je s pevko Polono Kasal izdal prvi samostojni album na katerem je na svojstven način pripovedoval o sladkostih življenja. Kljub uspehu je sledil še en razhod. Takrat se je odločil, da ima preprosto dovolj sodelovanj z ljudmi, ki jim ni všeč kar dela in ustvarja. Zdaj ima svoj »drajv«, živi svoje sanje na svojem planetu, leto spomladi je po 13 letih izdal album, ta četrtek bo v ljubljanskih Križankah obeležil 40 let svoje glasbenega delovanja. Pravi, da še ni na konju, a se nanj uspešno vzpenja. Uživa, denimo, v koncertih ena na ena s Tomijem M iz Siddharte. Zagotavlja, da ni užaljen, če na vprašanje, kdo je Gušti, sliši pojasnilo, da je to »fotr« od Krisa iz skupine Joker out. Če bi lahko podpisal pogodbo v angleški Premiere ligi, bi zvestobo najraje obljubil nogometnemu klubu Liverpool. Svojo oazo miru je našel v Beli Krajini, ki pa je kot nesojeni geodet ni odmeril sam. Je pa diplomiral iz potrpežljivosti, saj si je 10 let dopisoval s svojo bodočo ženo Chantal. Prvak tedna je Miha Guštin Gušti.

Eppur si muove - In vendar se vrti Evropska unija na razpotju

Evropska unija bo v novem mandatu pred še večjimi izzivi, kot je bila doslej, obenem pa se spoprijema z notranjimi neravnovesji. Novo Evropsko komisijo čaka vprašanje širitve, konkurenčnosti, obrambe ter tehnološke prevlade Združenih držav Amerike in Kitajske. Zato so na Blejskem strateškem forumu veliko pozornosti namenili predvsem širitvi Unije kot investiciji v evropsko kolektivno moč in varnost. In kako kaže z integracijo zahodnega Balkana v Unijo?

Med štirimi stenami Gluhoslepa popotnica in vplivnica Catarina Rivera: Želimo biti del družbe!

Ljubiteljica potovanj, narave, plesa in čaja, spletna vplivnica, predvsem pa borka za pravice in vključenost ljudi z različnimi oviranostmi. Sama je gluhoslepa, a je to ne ustavi in že vrsto let predava o invalidnosti in dostopnosti. V zadnjih letih pa Catarina Rivera iz Združenih držav Amerike potuje po svetu in na družbenih omrežjih objavlja izkušnje z dostopnostjo posameznih destinacij. Avgusta je na povabilo zavoda Turizem Ljubljana, ki od leta 2022 izvaja projekt izboljšanja univerzalne dostopnosti turistične infrastrukture v Ljubljani in ljubljanski regiji, obiskala Slovenijo. Ob tej priložnosti je več o sebi in svojih dejavnostih povedala Andreji Čokl.

Aktualna tema Bo država spodbujala sodobne modele lastništva zaposlenih v podjetjih?

Kako zagotoviti, da bodo podjetja delovala čim bolj trajnostno, v sozvočju z lokalnim okoljem, zaposlenimi in državo? Kako preprečiti, da bi zaradi upokojevanja ustanoviteljev številnih malih podjetji, nastalih po osamosvojitvi, ta nehala poslovati? Eden od možnih načinov za doseganje teh ciljev je delavsko lastništvo, so prepričani v podjetjih, ki to že poznajo. Svoje izkušnje so predstavili na nedavnem srečanju v trboveljskem podjetniškem pospeševalniku Katapult. Obstaja več različnih oblik lastništva zaposlenih v podjetju, pristojno ministrstvo za solidarno prihodnost pa kot najboljšo ocenjuje lastniško zadrugo zaposlenih in jo namerava podpreti tudi s posebnim zakonom.

Prvaki tedna Miha Guštin Gušti: Nočem biti vedno znova podoben sam sebi, zato se moram na novo izumljati

Gost tokratne epizode Prvakov tedna se je kot avtor podpisal pod nekaj največjih uspešnic slovenskega elementarnega, ali če hočete garažnega, poosamosvojitvenega rock`n`rolla. Ko se ostalim fantom iz skupine Big foot mama ni upal povedati, da v prostem času rad posluša Michaela Jacksona, Prince-a in Duran Duran ter da jih bo v bolj sodoben zvok skupine prepričal kot svoje nizozemske sorodnike, da si v stanovanju obujejo copate in s posode sperejo detergent, je skupino zapustil. Potem je s pevko Polono Kasal izdal prvi samostojni album na katerem je na svojstven način pripovedoval o sladkostih življenja. Kljub uspehu je sledil še en razhod. Takrat se je odločil, da ima preprosto dovolj sodelovanj z ljudmi, ki jim ni všeč kar dela in ustvarja. Zdaj ima svoj »drajv«, živi svoje sanje na svojem planetu, leto spomladi je po 13 letih izdal album, ta četrtek bo v ljubljanskih Križankah obeležil 40 let svoje glasbenega delovanja. Pravi, da še ni na konju, a se nanj uspešno vzpenja. Uživa, denimo, v koncertih ena na ena s Tomijem M iz Siddharte. Zagotavlja, da ni užaljen, če na vprašanje, kdo je Gušti, sliši pojasnilo, da je to »fotr« od Krisa iz skupine Joker out. Če bi lahko podpisal pogodbo v angleški Premiere ligi, bi zvestobo najraje obljubil nogometnemu klubu Liverpool. Svojo oazo miru je našel v Beli Krajini, ki pa je kot nesojeni geodet ni odmeril sam. Je pa diplomiral iz potrpežljivosti, saj si je 10 let dopisoval s svojo bodočo ženo Chantal. Prvak tedna je Miha Guštin Gušti.

Klicna koda Ali bodo Nemci na enem majhnem prehodu poskusno zavračali migrante?

Od danes na vseh nemških kopenskih mejah veljajo poostreni nadzori. Pred natanko tednom dni, ko je Nemčija najavila te nadzore, je notranja ministrica izjavila še, da bodo na mejah množično zavračali migrante. Izjava je razburila Avstrijce, poljskega in grškega premierja. Kakšni so v resnici načrti – bodo pribežnike obračali na nemški meji? V tem času ni hvaležno biti vodja kadrovske službe v Volkswagnu, če si zadolžen za enostransko odpoved pogodbe o varnosti zaposlitve, ki je v podjetju veljala od 1994 in bi se iztekla čez 5 let. Kaj to pomeni za zaposlene in prihodnost največjega evropskega avtomobilskega proizvajalca?

7. stran Feliks Plohl : Grešnik na kvadrat

V prvi epizodi nove sezone oddaje 7. stran se nam obeta zelo zabaven in pronicljiv bralni namig. Pisatelja Feliksa Plohla so bralci in kritiki navdušeno sprejeli že pred nekaj leti, ko je objavil prvenec z naslovom Vsi moji grehi. Danes pa bomo spoznali bralne vtise, ki jih generira njegov drugi avtobiografski roman. Pisatelj ostaja pri inventuri svojih grehov, njihova teža se stopnjuje že v naslovu Grešnik na kvadrat. Pred nami je duhovita in samoironična, žmohtna knjiga, o kateri se je z bibliotekarjem Gvidom Komarjem pogovarjal Bojan Leskovec.

naPOTki Bohinj: eden najlepših predelov Alp

V zadnji epizodi planinske sezone naPOTkov smo raziskali še en čudovit del Slovenije. Zanj so poleg čudovite narave, številnih hribov in gora, značilni tudi jezero, mohant, kravji bal, dež in še marsikaj. To je Bohinj, ki ga je alpinist, pedagog in naravovarstvenik Jože Mihelič opisal kot eno "najlepših alpskih dolin, pa ne samo v naših slovenskih gorah, ampak v Alpah nasploh." Bohinj pa ni le okolica jezera, temveč vanj sodi celotno povirje Save Bohinjke z vsemi gorami in planinami vred.

KiKs Poznate "finte" za urjenje jezikovne spretnosti?

Skozi igro se učimo. To bo tokratno vodilo oddaje KiKs. Govorili bomo o različnih tako imenovanih besednih igrah. Se spomnite vislic, rebusov ali recimo igre Država, mesto vas? Načinov, kako utrjevati znanje slovenskega jezika in bogatiti besedišče, ob tem pa se imeti dobro in morda še malo tekmovati, je veliko. Tudi v odrasli dobi.

Lokalni junak Franjo Potočnik

Franjo Potočnik je človek vsestranskih talentov, športnik, fotograf, aforist, umetnik in pesnik. Tudi humanitarec in nenazadnje tudi rekorder med osvajalci Triglava. Po tem ga poznajo tudi daleč naokrog ne le v njegovi Mojstrani, kjer pa ima zadnjih nekaj let na srečo spet čas, da se posveča svojim ostalim talentom. V rojstni hiši postavlja galerijo svojih del, pripravlja se na novo humanitarno akcijo in pri 88-tih piše tudi na knjigo v kateri bo zbral svoje neverjetne talente, dosežke in poezijo.

Radiosfera Sergio Mendes - Mas que nada

Predlogi so bili: Tomaž Gajšt in Big band RTV Slovenija - Gratitude Sergio Mendes - Mas que nada Đoko - Prozori Zmagal je Sergio Mendes in skladba Mas que nada

Svetovalni servis Gibanje za kakovostno in daljše življenje

Kako sedeč način življenja spremeniti v aktiven način življenja? Kako naj v svoj vsakdan vključimo več gibanja, krepilne in raztezne vaje, hojo in tek? Kako naj se vadbe lotijo tisti, ki imajo preveč kilogramov in druge omejitve? V studio Prvega smo povabili tekaškega trenerja in profesorja športne vzgoje Urbana Praprotnika.

Jutranja vremenska fronta Meteorološki pregled poletja

Ob vstopu v meteorološko jesen smo se z meteorologom Matijo Klančarjem z Agencije Republike Slovenije zazrli v poletne mesece in naredili meteorološki pregled junija, julija in avgusta. Slednji je bil namreč najtoplejši mesec, odkar izvajamo meritve temperature ozračja.

Petek brez pravila Štrudelj: klasika je klasika

V nedeljo bodo v Šentvidu pri Stični pripravili Štrudeljfest, zato se bomo peke te sladice, klasičnega jabolčnega zavtka lotili tudi na radiu. Seveda s pomočjo izkušene gospodinje: Renate Čebular, predsednice Društva podeželskih žena Ivanjščice.

Svetovalni servis Bolečina v spodnjem delu hrbta

8. septembra so praznovali fizioterapevti – obeležili so svetovni dan fizioterapije z letošnjo osrednjo temo »Bolečina v spodnjem delu hrbta«. Doživi jo skoraj vsak človek, prizadene ljudi v vseh starostnih obdobjih. Zaradi bolečine tudi pri nas vsako leto obišče zdravnika in fizioterapevta vse več odraslih, zlasti žensk. S pomočjo fizioterapevtov se s temi težavami v spodnjem delu hrbta lahko uspešno spopademo in si s tem močno olajšamo življenje. V četrtkovem svetovalnem servisu bo naš gost Alen Pavlec, diplomirani fizioterapevt, vodja Inštituta za fizioterapijo Centra za medicinsko rehabilitacijo v zdravstvenem domu Maribor.

Več

Radijski dnevnik V poplavah v srednji in vzhodni Evropi umrlo najmanj 17 ljudi

V poplavah, ki so prizadele dele srednje in vzhodne Evrope, je umrlo najmanj 17 ljudi, več deset jih pogrešajo. Več milijonov ljudi je moralo zapustiti svoje domove. Razmere v več evropskih državah so kritične, tudi na Poljskem, kjer so na poplavljenih območjih na jugu države razglasili izredne razmere. Poljski premier Donald Tusk pričakuje pomoč Evropske unije. Po njegovih besedah bodo od Evropske unije skušali dobiti vsa mogoča sredstva za pomoč ob poplavah. V oddaji tudi o tem: - Pogajalci o odprtih vprašanjih plačnega zakona v javnem sektorju, policijska sindikata nezadovoljna z doseženim - Državni zbor bo moral spet odločati o preimenovanju praznika vrnitve Primorske k matični domovini - Ob tednu mobilnosti številne dejavnosti pripravili tudi v Mariboru

Studio ob 17.00 O pomenu bralne pismenosti v digitalni dobi

September je v naši državi mesec skupnega branja, letos je v znamenju branja v javnem prostoru. Knjižnice, bralna društva, strokovna združenja in številni partnerji, ki sodelujejo v tej največji akciji bralne kulture, želijo to jesen branje pripeljati izza zidov domov, knjižnic in šol v galerije, muzeje, nakupovalna središča, parke, tudi v gozdove, in tako spodbujati prebivalke in prebivalce k branju in okrepitvi njihove bralne pismenosti. Ta pa - kot razgrinjajo raziskave - upada pri mladostnikih in odraslih. Zakaj? Kako motivirati otroke in odrasle k dolgoročnemu branju v digitalni dobi? O tem središčnem vprašanju bomo premišljevali v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Saksida, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Petra Javrh, Andragoški center Republike Slovenije; Nada Požar Matijašič, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje; dr. Klaudija Šterman Ivančič, Pedagoški inštitut; Alenka Urh, KUD Sodobnost International.

Dogodki in odmevi V Evropi vse več žrtev katastrofalne vodne ujme

Število smrtnih žrtev katastrofalnih poplav, ki so zajele srednjo Evropo, je naraslo na 15. Ob obilnem deževju je pričakovati, da se bo gladina nekaterih rek še višala, zato so oblasti z nekaterih območij tudi evakuirale prebivalce. Na Češkem, Slovaškem in Poljskem so vrata zaprla nekatera podjetja in šole, poljska vlada je zaradi razmer na jugu države razglasila izredne razmere. Druge teme: - Novi francoski kandidat za evropskega komisarja po umiku Thierryja Bretona Stephane Sejourne. - Obsodbam novega poskusa atentata na Donalda Trumpa se je pridružil Volodimir Zelenski, v Kremlju incident razumejo kot znak zaostrovanja ameriške predvolilne kampanje. - Vlada je med drugim določila besedili zakonov o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu in o pravici po prebolelem raku.

Po Sloveniji Evropski teden mobilnosti v skoraj polovici slovenskih občin

Drugi poudarki iz oddaje: -Nekateri čebelarji severne primorske ostali brez pridelka -Po skoraj enem letu delovanja v Plezalnem centru Slovenska Bistrica beležijo obiskovalce iz kar 28 držav -V avtodomu najboljšega kolesarja na svetu Tadeja Pogačarja

Danes do 13:00 Na Poljskem, Češkem, v Avstriji in Romuniji še naprej zaostrene razmere zaradi poplav

Na Poljskem, Češkem in v Avstriji, od koder po prihodu neurja Boris z obilnim dežjem poročajo o več smrtnih žrtvah in izpadu električnega omrežja, še naprej veljajo zaostrene razmere. Poljska vlada se zaradi opustošenja na jugozahodu države pripravlja na razglasitev stanja naravne katastrofe. Razmere bi se lahko sicer še poslabšale, saj vremenoslovci napovedujejo nov val padavin. Drugi poudarki oddaje: - Varnostni svet danes o vse hujših razmerah v Gazi. - Francija po odstopu Bretona z novim predlogom za komisarja. - Tudi v največjem slovenskem Domu upokojencev - na Ptuju - pomanjkanje osebja.

Aktualna tema Evropski teden mobilnosti na slovenskih ulicah in v javnih razpravah

V vsaj tretjini slovenskih občin bodo ta teden vseh sedem dni zaprte ulice, trgi in parkirišča. Avtomobili bodo te prostore odstopili otroški igri, kolesarjenju, pešačenju, poležavanju ob branju knjige in s tem opozorili, da vse prevelik del našega prostora zasedajo avtomobili. Čeprav se vse bolj zavedamo, da je to problem, pa prekomeren avtomobilski promet ostaja eden ključnih razvojnih izzivov Slovenije, s katerim se spopadamo precej neuspešno. Za prihod v glavno mesto, ki sprejema dnevno velik del migracij tako na delovna mesta kot v izobraževalne ustanove, še vedno večina izbere osebni avto, kljub temu, da si nihče ne želi stati v zastojih, ki veliko stanejo in povzročajo ogromno okoljsko škodo. Uporaba javnega potniškega prometa upada.

Aktualna tema Bo država spodbujala sodobne modele lastništva zaposlenih v podjetjih?

Kako zagotoviti, da bodo podjetja delovala čim bolj trajnostno, v sozvočju z lokalnim okoljem, zaposlenimi in državo? Kako preprečiti, da bi zaradi upokojevanja ustanoviteljev številnih malih podjetji, nastalih po osamosvojitvi, ta nehala poslovati? Eden od možnih načinov za doseganje teh ciljev je delavsko lastništvo, so prepričani v podjetjih, ki to že poznajo. Svoje izkušnje so predstavili na nedavnem srečanju v trboveljskem podjetniškem pospeševalniku Katapult. Obstaja več različnih oblik lastništva zaposlenih v podjetju, pristojno ministrstvo za solidarno prihodnost pa kot najboljšo ocenjuje lastniško zadrugo zaposlenih in jo namerava podpreti tudi s posebnim zakonom.

Jutranja kronika Ob prazniku vrnitve Primorske k matični domovini pozivi k enotnosti

To ni samo praznik Primorcev, temveč vse Slovenije, je v slovesnem govoru na osrednji prireditvi ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini v Vipavi včeraj dejal premier Robert Golob. Spomnil je na grozote fašizma, ki pa je v Primorcih prebudil upor proti ideologiji sovraštva. V oddaji tudi: - Nemčija zaradi migracij zapira svoje kopenske meje - Nov poskus atentata na Donalda Trumpa - Začenja se Evropski teden mobilnosti

Jutranja kronika Ideologija sovraštva ni nikomur omogočila svobode, ob obletnici vrnitve Primorske k matični domovini poudaril premier Golob

Zgodovina nosi niz brezčasnih lekcij o tem, kako ideologija sovraštva in nestrpnosti nikomur ni omogočila svobode, je na včerajšnji osrednji proslavi v Vipavi ob obletnici vrnitve Primorske k matični domovini poudaril premier Robert Golob. Ob tem je poudaril, da je naša odgovornost zavarovati skupne vrednote sožitja in svobode. Drugi poudarki oddaje: - Na Floridi preiskujejo nov poskus atentata na Trumpa. - Nemčija v izvajanje nadzora na vseh zunanjih mejah. - Ob Evropskem tednu mobilnosti po državi številne prireditve.

Zrcalo dneva Tadej Pogačar zmagovalec kolesarske velike nagrade Montreala

V spomin na današnji dan pred 77 leti, ko je začela veljati pariška mirovna pogodba, po kateri so Zgornje Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa in manjši del Istre postali del Slovenije, danes praznujemo obletnico vrnitve Primorske k matični domovini. To samo praznik Primorcev, ampak praznik cele Slovenije, je v slavnostnem govoru na osrednji prireditvi v Vipavi poudaril premier Robert Golob. Moč naroda nikoli ne izhaja iz razdvajanja, ampak vedno samo iz skupnih vrednot, je še poudaril.

Radijski dnevnik V Vipavi osrednja proslava ob vrnitvi Primorske k matični domovini

Danes je državni praznik vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim obeležujemo dan, ko je natanko pred 77-imi leti začela veljati mirovna pogodba, s katero je Primorska postala del Slovenije. Pred tem je več kot 20 let preživela pod nacifašizmom, tamkajšnji slovenski uporniki pa so bili prvi borci proti fašizmu v Evropi. Osrednja proslava ob prazniku prav zdaj poteka v Vipavi. Druge teme: - V srednji Evropi svarila, da kljub obsežnim poplavam najhujše še prihaja - Na Hrvaškem bo zaživela aplikacija za nakup neprodane hrane iz pekarn in restavracij - V slovenski Istri več primerov nalezljive kožne bolezni impetígo

Več

Evolucija užitka Najin seks je boljši, odkar nisva več tolk na telefonih

Spletna polarizacija in radikalizacija vplivata na odnose v fizičnem prostoru.

Srce bije za posel Boštjan Bandelj, Belektron

Gost 29. epizode Srce bije za posel, je ustanovitelj in direktor podjetja Belektron, Boštjan Bandelj. Skupaj z ekipo, se je povzpel v svetovni vrh trgovanja z emisijskimi kuponi. Je strokovnjak s področja energetike, zagovarja postopen zeleni prehod in vozi električen avto. Kakšno je njegovo mnenje o aktualnih razmerah v slovenski in svetovni energetiki, o prihodnjih investicijah ter kaj mu pomeni denar – o vsem tem v tokratni epizodi.

Umetnost možnega Išče se dama - Barbara Eržen (Delo) in Luka Mlakar (N1 Slovenija)

Podkast o politiki Umetnost možnega je nazaj, zaganjamo peto sezono! Po dolgem vročem poletju, še pred prvim jesenskim deževjem, se je slovenska politika znašla v središču evropske komisarske zgodbe. Z gostoma, novinarjema Barbaro Eržen (Delo) in Luko Mlakarjem (N1) gremo po vrsti: od obiska Ursule Von der Lyen na Bledu, do njenega pisma vladi, ki ga menda ni bilo, od odstopa Tomaža Vesela, do odločitve Marte Kos, da so zamere z Golobom pozabljene. Barbara in Luka spremljata politične dogajanje na terenu in poznata tudi zakulisje političnih zgodb. Povesta, v kakšnih okoliščinah je Tanja Fajon spregledala ali »spregledala« elektronsko pošto premiera s predlogom soglasja za njeno kandidaturo za komisarko. Govorimo tudi o vlogi SDS v komisarski zgodbi. Zakaj niso ostro nasprotovali kandidaturi Vesela? In zakaj sedaj zavirajo kandidacijski postopek za Marto Kos? Pa tudi o tem, zakaj velikih kadrovskih premikov v vladi, ki je še brez obrambnega ministra in ministrica Stojmenova duh pa je pred interpelacijo, za zdaj še ni pričakovati. Na poslušanje!

Evolucija užitka Na seznamu skrbi nikoli ni bilo, kako bomo določili spol dojenčka

DSD, Difference in sex development oziroma razlike v razvoju spola ima eden na 4 tisoč 500 novorojenčkov.

Evolucija užitka Kot očeta me najbolj skrbi, kako bo ta svet sprejel Tami

Obstajajo primeri, ko so zunanji spolni organi nejasni ali neusklajeni s kromosomi. Takrat govorimo o DSD, Difference in sex development oziroma o razlikah v razvoju spola.

Srce bije za posel Marjan Batagelj, Postojnska jama

Gost 28. epizode Srce bije za posel, je solastnik in direktor družbe Postojnska jama Marjan Batagelj. V podjetništvu marsikdo meri uspeh skozi denar, kar je največja napaka, pravi gost. Denar je posledica pravih odločitev, sosledja dejanj in ekipe, ki si jo zgradil okoli sebe. Ko se odloča o naslednjem koraku, se vpraša dvoje: kaj je dobro za jamo in kaj za gosta?

Umetnost možnega Desni ovinek v nejasno smer – Janez Markeš (Delo)

V zadnji epizodi četrte sezone podkasta o politiki Umetnost možnega še zadnjič vlečemo črto pod Evropske volitve, ki so politiko zavezništva, kateremu pripada tudi Slovenija, obrnile na desno. Volitve v Sloveniji je dobil Janša, a hkrati je izgubil referendume. Te je dobil Golob, ki pa je izgubil volitve. S komentatorjem in kolumnistom Dela Janezom Markešem gledamo v prihodnost in v alternative, ki se ponujajo. Te pa niso dobre, opozarja gost zadnje epizode, ki neusmiljeno secira slovensko politično ponudbo. Kaj predstavlja Janša in kaj Golob? Zakaj so manjše stranke obtičale na robu obstoja? Kaj politično predstavlja Vladimir Prebilič? Janez Markeš opozarja, da so ogrožene temeljne vrednote, na katerih temelji razsvetljenska Evropa. A vsak konec je tudi začetek. Lepo poletje vam želiva in na poslušanje spet jeseni!

Umetnost možnega Pretres v EU, pri nas Janša v naletu - Tanja Starič in Aleš Kocjan (Umetnost možnega)

Jutro po evropskih volitvah podkast Umetnost možnega gostuje v terminu Prvakov tedna pri Bojanu Leskovcu v živo na Prvem. Tanja in Aleš analizirata in komentirata rezultate volitev in potek kampanje, ki je postregla z izrazito konfrontacijo med premierjem Golobom in večnim izzivalcem za mesto predsednika vlade, opozicijskim prvakom Janšo ter nekaterimi izrazito notranje političnimi temami. Obe strani sta na ta način mobilizirala volivce, tudi referendumi so krepili mobilizacijo na obeh ideoloških bregovih, kar tudi dokazujejo relativno tesni rezultati referendumskih odločanj. Hkrati se je skozi kampanjo po celotni stari celini izpostavljala zgodovinskost teh volitev, saj je bilo jasno, da se bo okrepila radikalna desnica, ki utegne povzročati politične spremembe v Evropi. V ustanovnih članica EU se zaradi zmage desnih populistov že dogaja pretres; v Franciji je razpuščen parlament, v Belgiji je odstopil premier, v Nemčiji hud poraz socialne demokracije in levice. Pri nas pa je jasno, da Janez Janša ne odhaja nikamor in da je SDS z njim na čelu dodatno okrepila svojo hegemonijo. Vabljeni k poslušanju!

Umetnost možnega Ko strelski vod stoji v krogu … - Luka Robida (Radio Slovenija) in Gregor Drnovšek (TV Slovenija)

Raziskovalci javnega mnenja so pet dni pred volitvami zelo previdni pri napovedih. V zadnjem predvolilnem podkastu Umetnost možnega, v katerem smo združili sile novinarji naše hiše, pa smo šli v drugo smer; Gregor Drnovšek, novinar in urednik informativnega programa TV Slovenija, na koncu celo sestavi novo ekipo slovenskih evroposlancev. Seveda pa predvsem čisto resno govorimo o tem, kakšno je razmerje političnih sil po dveh krogih kampanje. Luka Robida, urednik zunanjepolitične redakcije v informativnem programu Radia Slovenija, precizno analizira možnosti skrajno desnih strank v Evropi in morebitna zavezništva po volitvah. Kako lahko suverenistične in nacionalistične stranke najdejo skupni imenovalec in interes? Zakaj predvolilna strategija liberalnih strank spominja na »strelski vod, ki stoji v krogu«? In kje se skriva evropska Levica? Izpostavimo še nekaj očitnih »bistroumnih nesmislov« letošnjih volitev. Gregor analizira dejstvo, da sta na volitvah pri nas glavna akterja politika, ki sploh ne kandidirata – Janša in Golob. In z Luko se strinjata, da zagotovo »ni naključje«, da je glavna predvolilna tema v Sloveniji priznanje Palestine, ki za delom prihodnjega evropskega parlamenta nima nobene povezave.

Umetnost možnega Boj za preferenčne glasove – Metka Majer (Pop TV) in Peter Merše (Domovina)

Prvi teden uradne kampanje pred evropskimi volitvami je minil relativno mirno, nikakor pa ne dolgočasno, pravi gostja tokratne epizode podkasta Metka Majer, novinarska in urednica POP TV. Zelo očitno je, da je vse manj pomembno, na katerem mestu na listi je kandidat, saj lahko preferenčni glasovi pošljejo v evropski parlament tudi tiste, ki so na sredini ali na koncu liste. Zato vidimo praske med kandidati iste stranke – precej očitno v SDS, ki računa vsaj na tri mandate. V tej stranki so zaslužni kadri na vrhu liste, kar pa ne pomeni nujno, da bodo prav oni izvoljeni v evropski parlament. Namesto Milana Zvera ali Aleša Hojsa Zala Tomašič? Ni nemogoče, pravi Peter Merše, kolumnist Domovine. Je bila torej sploh smiselna zamera in odhod Klemna Grošlja iz Svobode, ker mu je v tej stranki pripadlo zadnje mesto na listi? In kam v resnici sodita, na primer, Vladimir Prebilič in Peter Gregorčič? Vse izveste v novi epizodi #UmetnostMožnega.

Na pravi strani Primož Bezjak in Klemen Janežič

V tokratni epizodi podkasta Na pravi strani je voditeljica Tita Mayer gostila gledališka igralca Primoža Bezjaka in Klemna Janežiča. Spregovorila sta o tem kako patriarhat škoduje tudi moškim, o družbenih predsodkih in o tem kaj lahko moški naredijo, da bi bilo v družbi manj nasilja.

Več

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, prvi del

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer LITTLE CHARLIE & THE NIGHTCATS: KONCERT JUMP BLUESA (Urednik: Jane Weber)

Little Charlie and the Nightcats so pionirji preroda jump bluesa in swinga z Zahodne obale ZDA. Skupina odličnih glasbenikov že skoraj petdeset let z izvirnimi melodijami, priredbami obskurnih bluesovskih skladb in zabavnimi nastopi navdušuje tako kritike kot občinstvo po vsem svetu. Združenje British Blues Connection in revija Blue Print sta skupino že večkrat izbrala za najboljšo ameriško koncertno bluesovsko zasedbo. Ploščo That's Big, ki je za razumevanje te glasbe bistvena, sta za založbo Alligator producirala ustanovna člana skupine Little Charlie Baty in Rick Estrin. Štirinajst pesmi - v glavnem gre za Estrinove avtorske skladbe - bolje kot katera koli plošča doslej predstavlja glasbeno vsestranskost skupine. Estrinova občutena vokalna tehnika in mojstrsko igranje orglic se ves čas dopolnjujeta z Batyjevimi kitarskimi mojstrovinami, za celovito podobo pa poskrbi ena izpovedno najmočnejših bluesovskih ritmičnih sekcij. Baty je z bil s ploščo zelo zadovoljen: »To je naš najbolj življenjski in zato tudi najbolj dovršen studijski izdelek. Zanj smo si vzeli dovolj časa in ob snemanju smo resnično uživali,« je Baty povedal v intervuju z Janetom Webrom za Radio Slovenija. Zvok plošče so obogatili tudi številni gostujoči glasbeniki: klaviaturist Chris Siebert, tenorski saksofonist John Firmin, kitarist Rusty Zinn in drugi. Z vsako novo ploščo skupine Little Charlie and the Nightcats postaja bolj jasno, da Rick Estrin s svojo neposredno energijo in občutenim zvokom ne sodi le med vrhunske bluesovske orgličarje, pač pa tudi med spretne pisce besedil. Leta 1993 je dobil prestižno priznanje W.C. Handy Award za skladbo My Next Ex-Wife s plošče Night Vision kot najboljšo bluesovsko pesem leta. Estrinov talent spoštujejo tudi glasbeniki. Kraljica bluesa Koko Taylor je posnela njegovo pesem o družinskem nasilju Don’t Put Your Hands On Me, dolgoletni oboževalec skupine Robert Cray je z Estrinom napisal skladbo I’m Just Lucky That Way, v repertoarju Johna Hammonda, mojstra akustičnega bluesa, ki smo ga pri nas že slišali, pa zasledimo pesem Homely Girl. Vse tri omenjene Estrinove skladbe so na ploščah, ki so bile nominirane za prestižno nagrado grammy. Za Estrina je pisanje pesmi umetniško početje: »Rad imam pesmi z zgodbo. Zame so dobre pesmi tiste, ki so spretno napisane in imajo globoko sporočilo.« Med vzorniki omenja predvsem Sonnyja Boya Williamsona, Willieja Dixona in Percyja Mayfielda. Kot orgličar, pravi sam, nadaljuje tradicijo bluesovskih orgličarjev, kot so Little Walter, Sonny Boy Williamson, Big Walter Horton, James Cotton, Howlin’ Wolf in Jimmy Reed. Zaščitni znak skupine je poleg Estrinovih orglic od samega začetka tudi Batyjev samosvoj kitarski slog, v katerem se prepletajo jazz Charlieja Christiana, čikaški blues, swing in rockabilly z Zahodne obale, slišati pa je tudi vplive surfa. In prav takšna je tudi omenjena plošča. Polna je majhnih presenečenj, nepredvidljiva že kar se tiče glasbenih slogov, kaj šele, kar zadeva razpoloženja posameznih skladb. Zasedba Little Charlie and the Nightcats je prvi album All The Way Crazy posnela leta 1987 za založbo Alligator, nastopati pa je začela že leta 1976. Prvenec je dobil odlične ocene in skupini omogočil, da je klubske odre Sacramenta hitro zamenjala s koncertnimi prizorišči po vsej Ameriki in širom po svetu, in tako smo jo slišali tudi pri nas. Slišali boste enega boljših koncertov bluesa, kar smo jih posneli za Radio Slovenija. In teh ni bilo malo. Želimo vam veliko glasbenih užitkov. Igra vam skupina Little Charlie and the Nightcats. Takšno glasbo lahko slišite samo na Prvem.

Pesem v žepu Marko Brecelj: Cocktail obilni poslovilni

Na eni strani mentol, na drugi podgane. Recept za Cocktail, kultni album, ki sta ga leta 1974 v mojstrovino zamešala samosvoji kantavtor Marko Brecelj in mojster Bojan Adamič. Plošča je alternativno mladostniško uporništvo združila z ubranimi simfoničnimi in jazzovskimi aranžmaji. Spomladi je doživela že svojo tretjo dopolnjeno izdajo, tokrat z naslovom Cocktail obilni poslovilni.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Tinetu lesjaku v spomin

Pet let je minilo, kar nas je konec meseca julija leta 2019 zapustil Tine Lesjak, skladatelj, harmonikar, pevec, zbiratelj in poustvarjalec ljudskih pesmi, ki ga je odlikovala skromnost in iskrivo ljudsko igranje in petje. Rodil se je 21. junija 1957 v veliki kmečki družini v Kotu nad Oplotnico, po domače »Pri Jüblarjevih«. Tokrat v spomin nanj in njegovo glasbeno ustvarjanje poslušate majhen del bogatega glasbenega izročila, ki ga je Tine Lesjak ustvaril. Bodisi sam ali v sodelovanju z njemu ljubimi Oplotničani, predvsem pa z ansamblom Bratje iz Oplotnice, ki zapolnjujejo večino tokratnega Četrtkovega večera domačih pesmi in napevov. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Glasbene priredbe

V oddaji Godbe z zgodbo poslušamo nekaj odličnih glasbenih priredb, ki so postale celo bolj popularne in prepoznavne od izvirnikov. Janis Joplin bo tako zapela skladbo Krisa Kristoffersona Me and Bobby McGee, Jimi Hendrix skladbo Boba Dylana All along the Watchtower, Tina Turner skladbo skupine Creedence Clearwater Revival Proud Mary, Talking Heads skladbo Ala Greena Take me to the river, Metallica priredbo irske ljudske Whiskey in the Jar, Johnny Cash priredbo rokovske skupine Nine Inch Nails Hurt, Nirvana pa priredbo skladbe Davida Bowieja The man who sold the world.

41 stopinj vročine Dober dan, življenje

V oddaji poslušamo skladbe: Silvo Stingl/Dušan Velkaverh/Jože Privšek: Dober dan, življenje - solist pevec Oto Pestner Steve Klink/Dušan Velkaverh/Steve Klink: Čas - solistka pevka Mia Žnidarič Jože Privšek: Plesna suita - solista saksofonist Ati Soss, pianist Silvo Stingl Milko Lazar: Second Hand Music - solista trobentač Dominik Krajnčan, saksofonist Milko Lazar Elvis Stanić/Aleš Avbelj: Domus De Janas - solista harmonikar Elvis Stanić, pianist Gregor Ftičar

Slovenska zemlja v pesmi in besedi France Marolt, osebnost prihodnosti 2. del

Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi nadaljuje cikel, ki je posvečen letošnjemu jubilejnemu letu Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. To je najstarejši inštitut Znanstveno raziskovalnega centra in letos praznuje častitljivo 90. obletnico obstoja in delovanja. Nastal je leta 1934 na pobudo Glasbene matice Ljubljana. Med znanstvenimi sodelavci so prepoznavna imena, močno vtisnjena v zgodovinski spomin. Ob Francetu Maroltu so med njimi še: dr. Zmaga Kumer, dr. Valens Vodušek, Uroš Krek, Mirko Ramovš. Prav ti sodelavci so ustvarili oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki poslušalke in poslušalce nagovarja vsak torek že od leta 1966. Osrednja osebnost nocojšnje oddaje bo France Marolt. Njegovo pomembno vsestransko delo razkriva druga od dveh portretnih oddaji avtorice Nike Rožanc Ivančič. Prvo oddajo ste slišali prejšnji torek. Nika Rpžanc Ivančič je takole zapisala: »Bilo je 21. junija 1891, Brdo pri Lukovici, Kamniško-Brdski sodni okraj: cerkvenemu organistu in učitelju glasbe ter nekdanji poštni upraviteljici se rodi prvi izmed šestih otrok. Ime so mu dali po očetu, čez štiri dni ga je h krstu nesel sam pisatelj Janko Kersnik. Nadarjen je bil za risanje, matematiko, šah in telovadbo, a najbolj ga je prevzela glasba. Nosil je ime očeta, botra in botre. To je bil Franc Janko Alojzij Marolt, ali kot ga bolje poznamo France Marolt. Bil je glasbenik, folklorist, ustanovitelj Glasbenonarodopisnega inštituta, Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič in Akademske folklorne skupine France Marolt. V prvi oddaji ga bomo spoznali kot ustanovitelja takrat Folklornega inštituta pri Glasbeni matici (1934) ter spodbujevalca kulturnih dejavnosti; na njegovo pobudo je nastalo več pevskih zborov in folklornih skupin. V njem sta se venomer prepletali zborovska in folklorna dejavnost, glasba je bila njegova ljubezen. Sogovorci v oddaji so (zdaj že pokojni) Mirko Ramovš, etnokoreolog in nekdanji sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU ter več kot 40 let umetniški vodja AFS France Marolt, Mitja Gobec, sin skladatelja Radovana Gobca, zborovodja in zadnjih 47 let urednik različnih notnih izdaj ter eden redkih, ki se g. Marolta še osebno spominja, dr. Urša Šivic, etnomuzikologinja in raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, ter dr. Tomaž Simetinger, etnolog in kulturni antropolog, dolgoletni član AFS France Marolt in več let tudi njen umetniški vodja.« Vedenje o Francetu Maroltu bo lepo dopolnila razstava dr. Urša Šivic, ki bo od 10. oktobra dalje na ogled v razstavnih prostorih Slovenskega etnografskega muzeja. Najprej pa vabljeni v družbo oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki vas bo zbližala z osebnostjo Franceta Marolta.

Etnofonija Landless: Lúireach

Landless: Lúireach. Producentu Johnu »Spudu« Murphyu je v navezi s kvartetom Landless uspelo oblikovati še en zelo samosvoj in privlačen album za temačne, vse krajše jesenske dni. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/08/27/landless-luireach/

Čestitke in pozdravi Nedelja, 8. 9. 2024

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Magna Carta v koncertu s festivala Okarina (Urednik: Jane Weber)

Sobotni večer vam bosta polepšala Chris in Linda Simpson, srce in duša poznejše zasedbe skupine Magna Carta, ene najboljših in najdlje obstoječih akustičnih skupin na svetu. Pohvalita se lahko z več deset albumi in gostovanji v 63 državah sveta. Enkraten kitarski zvok in Lindin čudoviti glas sta glavni odliki dueta, ki v živo zvenita kot uroka, bodisi kadar nastopata sama ali ob spremljavi drugih glasbenikov. Nocoj ju boste slišali v duetu. Glasbeni urednik Jane Weber vam v imenu ekipe želi prijetno poslušanje. Tako zveni angleška Magna Carta.

Več

Lahko noč, otroci! Kdor vesele pesmi piše

Jaka rima rime … Pripoveduje: Gregor Geč. Napisala: Matea Reba. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Lahko noč, otroci! Kako je mladenič po kopni zemlji prijadral po nevesto

Kako tretji sin dobi grofično za ženo … Pripoveduje: Mira Danilova. Slovenska ljudska. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

RIO radijska igra za otroke Hans Christian Andersen: Snežna kraljica

Mogoče se vam bo zdelo čudno, saj je do zime še daleč, a mogoče vam bo malo hladu po res vročem poletju prav prijalo. Zgodba znamenitega danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena je sanjska in vznemirljiva, a tudi malo otožna. Snežna kraljica odpelje nekega dečka na svoj grad. Njegova prijateljica Gerda se poda na pot, da bi ga našla in pripeljala nazaj. Režiser: Jože Vozny Prevajalka, prirejevalka in dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Snežna kraljica – Štefka Drolc Kay – Iztok Čebular Gerda – Jana Osojnik Pripovedovalec – Rudi Kosmač Babica – Elvira Kralj Lastovka – Mira Bedenk Starka – Duša Počkaj Rožni grm – Andrej Kurent Vran – Polde Bibič Vrana – Iva Zupančič Princ – Danilo Benedičič Princeska – Milena Zupančič Mala razbojnica – Alja Tkačev Prvi golob – Dušan Škedl Drugi golob – Danilo Bezlaj Severni jelen – Saša Miklavc Laponka – Sava Sever Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana decembra 1968.

Lahko noč, otroci! Slon in fotograf

Slonova slika v časopisu … Nastopata: Boris Cavazza v vlogi dedija in Vesna Pernarčič v vlogi otroka. Napisal: Eugen Oker. Prevedla: Ema Kurent. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1985.

Hudo! Mladinski pevski zbor RTV Slovenija

Družili smo se s pevkami in pevcem Mladinskega pevskega zbora Radiotelevizije Slovenija, ki v naši hiši deluje že od leta 1957. Predstavili so nam svoje delovanje, ljubezen do glasbe in program, ki ga izvajajo. Povedali so, kdo sploh lahko postane pevec oziroma pevka, govorili o zanimivih stvareh, ki se lahko zgodijo na odru in o tem, kakšni so občutki, ko sodelujejo z zvenečimi glasbenimi imeni.

Huda muska Muzikal

V Hudi muski tokrat raziskujemo priljubljeno glasbeno-scensko delo, ki se je konec 19. stoletja uveljavilo v Združenih državah Amerike; to je muzikal.

Kulturomat Slow Monkeys

Slow Monkeys je 6 članska skupina, ki jo sestavljajo Tadej, Bor, Jure, Žiga, Lucija in Janez. Skoraj vsi so obiskovali tudi isto gimnazijo v Celju. In ravno tam so se spoznali in ustvarili svojo glasbeno skupino. Lana Furlan je Tadeja, Bora, Jureta in Žiga povabila v studijo, kjer je izvedela, kako ustvarjajo svoje avtorske skladbe in ali imajo tremo pred nastopi. Več pa v Kulturomatu!

Hudo športni Rokometašica Maša Borkovič

V rubriki Hudo športni bomo spoznali mlado obetavno rokometašico Mašo Borkovič, ki trenira v Športnem društvu Rokometna šola Vrhnika in je v svoji starostni skupini postala tudi del slovenske rokometne reprezentance.

Zakajček Zakaj nastane plesen na hrani?

V današnji rubriki Zakajček gremo v svet hrane. A tokrat hrane ne bomo jedli, temveč bomo ugotavljali, kako se kakšna hrana lahko tudi pokvari – in na njej najdemo celo plesen. Prisluhnimo Tadeji Bizilj in njenim sogovornikom.

Radijski ringaraja Šolske torbe in Pika

Kakšna sta bila prva dva tedna v novem šolskem letu in kaj vse se najde v šolskih torbah, nam bodo povedali učenci drugega in tretjega razreda. Pobrskali bomo po njihovih puščicah, brcali žogo na šolskem igrišču in preverili, kakšen je letošnji urnik. Vsako leto ob tem času pa obišče Velenje najbolj navihana literarna junakinja, ki spodbuja ustvarjalnost in domišljijo. Otroci bi Piko z veseljem sprejeli v razred …

Lahko noč, otroci! Pika napravi red

Ena od številnih dogodivščin najmočnejše deklice na svetu! Pripoveduje: Neda Bric. Napisala: Astrid Lindgren. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.

Več

Sotočja Kadrovski, demografski in drugi izzivi novega šolskega leta

Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!

Slovencem po svetu Dediščina prekmurskih izseljencev iz ameriškega Betlehema spet doma

Tokrat bomo sklenili pripoved o vračanju dragocene kulturne dediščine prekmurskih izseljencev iz Betlehema v Združenih državah v domovino. Po večmesečni poti prek oceana so namreč pisna gradiva in liturgična oprema od začetka tedna na ogled v Evangeličanskem centru v Murski Soboti. Ker se je novo šolsko leto začelo tudi za dopolnilni pouk slovenščine v tujini, smo se pozanimali, koliko Slovencev bo dopolnilni pouk obiskovalo letos in v katerih državah je ta organiziran. Slišali boste tudi, kaj je novega med Slovenci na Irskem in na Švedskem.

Sami naši Damir Avdić o gledališki predstavi Šivi, projekt Moj dom o begunskih izkušnjah in splitski glasbenik Neno Belan na obisku v Ljubljani

V oddaji Sami naši na Prvem boste izvedeli več o projektu MOJ DOM, ki se osredotoča na begunske izkušnje, migracije in posledice jugoslovanskih vojn, oddajo pa bo sklenil pogovor s splitskim glasbenikom Nenom Belanom, ki je pred kratkim obiskal Ljubljano. V oddaji Sami naši tokrat predstavijo tudi novo zvočno podobo oddaje, ki jo je ustvaril Damir Avdić. Kitarist, ki bo nocoj prvi gost v oddaji Sami naši. V prispevku pa je raje kot o glasbi govoril o svojem novem projektu – gledališki predstavi Šivi.

Naše poti Dimitrij Zupančič: Že skoraj 5 let čakam na ureditev papirjev, da bi odkupil zemljišče v naselju

Ob dogodkih na jugovzhodu države, ki odmevajo v zadnjih tednih, smo se odpravili v občino Novo mesto, natančneje v naselje Šmihel. Tam smo se o razmerah v občini pogovarjali z vaščani, obiskali smo tudi večnamenski romski center, ki deluje v naselju. Vaščani opozarjajo predvsem na nedelovanje sistema, ki bi jim zagotavljal varnost v samem naselju. Prinašamo še podrobno poročilo izrednih sej državnega zbora o romskem vprašanju.

Sotočja 'Danes biti uporen pomeni boriti se za mir'

Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?

Slovencem po svetu V slovenski dopolnilni šoli v Beogradu v novo šolsko leto z novo učiteljico

V oddaji se ustavljamo v slovenski dopolnilni šoli v Beogradu, kjer novo šolsko leto začenjajo z novo učiteljico slovenskega jezika in kulture.

Sami naši Javna pobuda migrantk in migrantov za izboljšanje učenja slovenščine, hrvaški pisatelj Zoran Ferić o romanu Potujoče gledališče in Ivana Hadžievska o partizankah

V oddaji Sami naši na Prvem tokrat spoznajte hrvaškega pisatelja Zorana Ferića, ki raziskuje družinsko zgodovino nasilja v svojem romanu Potujoče gledališče. O zgodovini partizank in pomembnosti žensk v tem zgodovinskem obdobju se pogovarjamo z Ivano Hadžievsko, na začetku oddaje pa boste skozi pogovor s Katjo Utroša izvedeli več o javni pobudi migrantov za izboljšanje programov učenja slovenskega jezika ter zakaj je to pomembno za družbo na splošno.

Naše poti Bojana Rozman: Žalostno je, da smo znova vsi vrženi v isti koš

Bojana Rozman iz Bele krajine je po poklicu ekonomski tehnik ter tik pred zaključkom študija smeri predšolske vzgoje. Je tudi edina sodna tolmačka za romski jezik pri nas. Zadnjih 13 let dela kot romska pomočnica na OŠ Bršljin v Novem mestu, kar ji daje dober vpogled v izzive in tudi rešitve na področju vzgoje in izobraževanja otrok iz romske skupnosti. Z Bojano Rozman tudi o aktualnih razmerah na JV Slovenije ter njihovih posledicah in vplivu na romsko skupnost. Čas bo še za izbor skladb minulih dveh mesecev. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Otpisani dub Harisa Piltona v sodelovanju z Hornsman Coyote & Ranking Joe in Mama prekmurskega glasbenika Sandija Horvata. Na tujem delu se za glasove potegujejo Besh O'Drom s skladbo Piros in El Sebas de la Calle s skladbo Mama. Nocojšnja ponudba se sliši takole.

Slovencem po svetu Novo šolsko leto tudi za slovenske otroke po svetu

Poletje se počasi preveša v jesen, slovenski šolarji v ponedeljek začenjajo novo šolsko leto. Za številne slovenske otroke, ki živijo v tujini, pa se je šola že začela, saj so poletne počitnice ponekod krajše kot v Sloveniji. Tako je denimo v Švici, kjer se je za tamkajšnje slovenske otroke poleg redne šole že začel tudi dopolnilni pouk slovenščine. Pogovarjali smo se z učiteljem Rajkom Tekalcem. V Berlinu se šola še ni začela, prav tako ne dopolnilni pouk slovenščine, ki ga vodi učiteljica Magdalena Novak. Pouk bodo začeli s piknikom prihodnjo soboto na slovenskem veleposlaništvu. Pogovarjali pa smo se tudi z Emilom Kosom o dejavnostih Slovencev v Luksemburgu.

Naše poti Papruši: nova e-revija za mlade Rome

Vlada je na sestanku medresorske delovne skupine, ki se ukvarja z romskimi vprašanji, ustanovila podskupino, ki se bo osredotočila na kriminaliteto. Delovna skupina je med drugim sklenila, da bodo njeni predstavniki več prisotni v lokalnih skupnostih. Predstavili bomo delovanje društva Kralji ulice, mariborskim Romom pomaga na socialnem in zdravstvenem področju. Programe izvajajo neposredno v naselju neprofitnih stanovanj. V Sloveniji je na voljo nova e-revija Papruši, ki je namenjena predvsem mladim Romom in ponuja informacije o izobraževanju ter predstavlja posameznike iz romske skupnosti. V tokratni rubriki romskega jezika pa o romščini, ki jo govorijo v Beli krajini.

Slovencem po svetu Portreti: Pravnica Urška Prepeluh Magajne je novi dom in delo našla v ameriškem Chicagu

V oddaji predstavljamo Ljubljančanko Urško Prepeluh Magajne, ki jo je življenjska pot pred dvema desetletjema odpeljala v Združene države Amerike. Z družino živi v Chicagu in dela kot pravnica. Tudi njen soprog ima slovenske korenine, spoznala pa sta se v Sloveniji med njegovim sodelovanjem na tečaju slovenskega jezika v Ljubljani. In za ohranjanje slovenskega jezika v Ameriki zdaj nadvse zavzeto skrbi tudi Urša Prepeluh Magajne, ki je zelo aktivna v slovenski skupnosti v Lemontu, kjer slovenščino tudi poučuje. Sicer pa dejavno sodeluje tudi pri drugih prireditvah, ki jih organizirajo v okviru slovenskega društva in jih ne zmanjka skozi vse leto. Sodeluje tudi pri slovensko ameriškem poslovnem klubu in tke tesne vezi s Slovenijo. O življenju čez lužo, delu pravnice v Ameriki, povezavah z domovino, ohranjanju slovenščine in slovenstva, pogrešanju Slovenije in prepletanju različnih kultur v tujini pripoveduje Urška Prepeluh Magajne v oddaji Slovencem po svetu - Portreti .

Več

Sotočja Kadrovski, demografski in drugi izzivi novega šolskega leta

Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!

Lahko noč, otroci! Kdor vesele pesmi piše

Jaka rima rime … Pripoveduje: Gregor Geč. Napisala: Matea Reba. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Radijski dnevnik V poplavah v srednji in vzhodni Evropi umrlo najmanj 17 ljudi

V poplavah, ki so prizadele dele srednje in vzhodne Evrope, je umrlo najmanj 17 ljudi, več deset jih pogrešajo. Več milijonov ljudi je moralo zapustiti svoje domove. Razmere v več evropskih državah so kritične, tudi na Poljskem, kjer so na poplavljenih območjih na jugu države razglasili izredne razmere. Poljski premier Donald Tusk pričakuje pomoč Evropske unije. Po njegovih besedah bodo od Evropske unije skušali dobiti vsa mogoča sredstva za pomoč ob poplavah. V oddaji tudi o tem: - Pogajalci o odprtih vprašanjih plačnega zakona v javnem sektorju, policijska sindikata nezadovoljna z doseženim - Državni zbor bo moral spet odločati o preimenovanju praznika vrnitve Primorske k matični domovini - Ob tednu mobilnosti številne dejavnosti pripravili tudi v Mariboru

Novice Radia Slovenija Novice ob 17h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Studio ob 17.00 O pomenu bralne pismenosti v digitalni dobi

September je v naši državi mesec skupnega branja, letos je v znamenju branja v javnem prostoru. Knjižnice, bralna društva, strokovna združenja in številni partnerji, ki sodelujejo v tej največji akciji bralne kulture, želijo to jesen branje pripeljati izza zidov domov, knjižnic in šol v galerije, muzeje, nakupovalna središča, parke, tudi v gozdove, in tako spodbujati prebivalke in prebivalce k branju in okrepitvi njihove bralne pismenosti. Ta pa - kot razgrinjajo raziskave - upada pri mladostnikih in odraslih. Zakaj? Kako motivirati otroke in odrasle k dolgoročnemu branju v digitalni dobi? O tem središčnem vprašanju bomo premišljevali v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Saksida, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Petra Javrh, Andragoški center Republike Slovenije; Nada Požar Matijašič, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje; dr. Klaudija Šterman Ivančič, Pedagoški inštitut; Alenka Urh, KUD Sodobnost International.

Dogodki in odmevi V Evropi vse več žrtev katastrofalne vodne ujme

Število smrtnih žrtev katastrofalnih poplav, ki so zajele srednjo Evropo, je naraslo na 15. Ob obilnem deževju je pričakovati, da se bo gladina nekaterih rek še višala, zato so oblasti z nekaterih območij tudi evakuirale prebivalce. Na Češkem, Slovaškem in Poljskem so vrata zaprla nekatera podjetja in šole, poljska vlada je zaradi razmer na jugu države razglasila izredne razmere. Druge teme: - Novi francoski kandidat za evropskega komisarja po umiku Thierryja Bretona Stephane Sejourne. - Obsodbam novega poskusa atentata na Donalda Trumpa se je pridružil Volodimir Zelenski, v Kremlju incident razumejo kot znak zaostrovanja ameriške predvolilne kampanje. - Vlada je med drugim določila besedili zakonov o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu in o pravici po prebolelem raku.

Eppur si muove - In vendar se vrti Evropska unija na razpotju

Evropska unija bo v novem mandatu pred še večjimi izzivi, kot je bila doslej, obenem pa se spoprijema z notranjimi neravnovesji. Novo Evropsko komisijo čaka vprašanje širitve, konkurenčnosti, obrambe ter tehnološke prevlade Združenih držav Amerike in Kitajske. Zato so na Blejskem strateškem forumu veliko pozornosti namenili predvsem širitvi Unije kot investiciji v evropsko kolektivno moč in varnost. In kako kaže z integracijo zahodnega Balkana v Unijo?

Po Sloveniji Evropski teden mobilnosti v skoraj polovici slovenskih občin

Drugi poudarki iz oddaje: -Nekateri čebelarji severne primorske ostali brez pridelka -Po skoraj enem letu delovanja v Plezalnem centru Slovenska Bistrica beležijo obiskovalce iz kar 28 držav -V avtodomu najboljšega kolesarja na svetu Tadeja Pogačarja

Danes do 13:00 Na Poljskem, Češkem, v Avstriji in Romuniji še naprej zaostrene razmere zaradi poplav

Na Poljskem, Češkem in v Avstriji, od koder po prihodu neurja Boris z obilnim dežjem poročajo o več smrtnih žrtvah in izpadu električnega omrežja, še naprej veljajo zaostrene razmere. Poljska vlada se zaradi opustošenja na jugozahodu države pripravlja na razglasitev stanja naravne katastrofe. Razmere bi se lahko sicer še poslabšale, saj vremenoslovci napovedujejo nov val padavin. Drugi poudarki oddaje: - Varnostni svet danes o vse hujših razmerah v Gazi. - Francija po odstopu Bretona z novim predlogom za komisarja. - Tudi v največjem slovenskem Domu upokojencev - na Ptuju - pomanjkanje osebja.

Aktualna tema Evropski teden mobilnosti na slovenskih ulicah in v javnih razpravah

V vsaj tretjini slovenskih občin bodo ta teden vseh sedem dni zaprte ulice, trgi in parkirišča. Avtomobili bodo te prostore odstopili otroški igri, kolesarjenju, pešačenju, poležavanju ob branju knjige in s tem opozorili, da vse prevelik del našega prostora zasedajo avtomobili. Čeprav se vse bolj zavedamo, da je to problem, pa prekomeren avtomobilski promet ostaja eden ključnih razvojnih izzivov Slovenije, s katerim se spopadamo precej neuspešno. Za prihod v glavno mesto, ki sprejema dnevno velik del migracij tako na delovna mesta kot v izobraževalne ustanove, še vedno večina izbere osebni avto, kljub temu, da si nihče ne želi stati v zastojih, ki veliko stanejo in povzročajo ogromno okoljsko škodo. Uporaba javnega potniškega prometa upada.

Aktualna tema Bo država spodbujala sodobne modele lastništva zaposlenih v podjetjih?

Kako zagotoviti, da bodo podjetja delovala čim bolj trajnostno, v sozvočju z lokalnim okoljem, zaposlenimi in državo? Kako preprečiti, da bi zaradi upokojevanja ustanoviteljev številnih malih podjetji, nastalih po osamosvojitvi, ta nehala poslovati? Eden od možnih načinov za doseganje teh ciljev je delavsko lastništvo, so prepričani v podjetjih, ki to že poznajo. Svoje izkušnje so predstavili na nedavnem srečanju v trboveljskem podjetniškem pospeševalniku Katapult. Obstaja več različnih oblik lastništva zaposlenih v podjetju, pristojno ministrstvo za solidarno prihodnost pa kot najboljšo ocenjuje lastniško zadrugo zaposlenih in jo namerava podpreti tudi s posebnim zakonom.