Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
Predlogi so bili: Tomaž Gajšt in Big band RTV Slovenija - Gratitude Sergio Mendes - Mas que nada Đoko - Prozori Zmagal je Sergio Mendes in skladba Mas que nada
Nekatere planete znanstvene misije obletavajo skorajda kot muhe (denimo Mars), drugi pa le bolj poredko pritegnejo k sebi kakšno pogumno sondo (Merkur). Poleg tega se težave, če letiš proti Soncu in ne stran od njega, hitro nakopičijo. Med drugim je potrebno v bližini Sonca poskrbeti za ustrezno hlajenje. Za to pa je potrebna elektrika. Prav zato je že kazalo, da je konec z evropsko-japonsko misijo BepiColombo, kajti pokazalo se je, da ne proizvaja toliko elektrike, kot so načrtovali. A znanstveniki in inženirji so našli način, kako z mnogo manj elektrike priti na cilj in rešena misija je nedavno posnela sploh najbližje posnetke Merkurjevega površja doslej. Zanimivi pa so brez dvoma tudi posnetki z Mednarodne vesoljske postaje, kjer sta precej dlje od načrtovanega obtičala astronavtka slovenskih korenin Sunita Williams in njen kolega Butch Wilmore. Foto: Krater Vivaldi na površju Merkurja, kot ga je posnela sonda BepiColombo; Vir: ESA/JAXA
Kljub temu da se vsi učimo prve pomoči vsaj enkrat v življenju, pa se ob pravih situacijah veliko ljudi ustraši in zato sploh ne pomaga ponesrečencu, pove pred svetovnim dnevom prve pomoči Tina Furlan, reševalka v reševalnem vozilu in diplomirana medicinska sestra v ZD Sežana. Kakšna so torej pravila prve pomoči izvemo v današnji Radiosferi, ki jo je pripravila Lana Furlan.
Slikovito obmorsko mesto Izola ima celo vrsto zanimivosti med katere sodijo tudi mogoče malo manj znani žvepleni termalni izviri. Gre tako za izvire pod morsko gladino kot tudi za izvire na kopnem. Podmorske izvire imenujejo po njihovem odkritelju, geografu Jožetu Žumru ‒ Žumrove kotanje. Ta jih je odkril poleti 2002., nato pa je to območje raziskoval skupaj z društvom Potapljači Luke Koper in že takrat so na morskem dnu odkrili 9 kotanj z izviri termalne žveplene vode. Tem raziskavam so sledile še druge in število izvirov se je povečalo, raziskovanje pa še zdaleč ni končano. Žveplene izolske izvire bomo predstavili v današnji Radiosferi. Pripravil jo je Milan Trobič, bere Darja Pograjc.
Se da o matematiki pogovarjati že ob prvi jutranji kavi? V oddaji Konstanta- vsak prvi četrtek v mesecu - bomo skušali pokazati, da se da in da je to celo zabavno. V prvo oddajo smo povabili profesorja Andreja Bauerja s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Kakšni so matematični dokazi, so aksiomi svete resnice in ali se sploh da dokazati ali ovreči vse matematične trditve. Koliko svobode imamo pri izbiri aksiomov?
S septembrom in šolo so z roko v roki povezani tudi zgodnje vstajanje, učenje in odmori. Zakaj sploh potrebujemo odmor in počitek in ali je čisto vsak odmor kvaliteten odmor, je v današnji Radiosferi preverila Lana Furlan.
V Radiosferi tokrat spoznamo Ivano Stipić Lah, voditeljico oddaje Sami naši, ki je namenjena pripadnikom etničnih skupnosti s prostora nekdanje Jugoslavije. Rojena je bila v Sarajevu, odraščala na Hrvaškem, tri leta pa celo živela v Afganistanu in delala kot svetovalka za Nato. In hkrati bomo seveda v novo sezono pospremili tudi sredino večerno oddajo.
V petek, 23.8.2024, je v Veliki Britaniji prvi pacient prejel prvo dozo poskusnega cepiva proti pljučnemu raku. Sodobno mRNK cepivo je razvilo nemško biotehnološko podjetje BioNTech, ki ga poznamo po cepivu proti covidu. Raziskovalci in zdravniki si od klinične študije, ki ob Veliki Britaniji poteka še v Nemčiji, Madžarski, Poljski, Španiji, Turčiji in ZDA, obetajo, da bo cepivo v pljučih tarčno uničilo rakave celice in preprečilo ponovitev pljučnega raka. Za komentar novice smo prosili zdravnico Katjo Mohorčič, ki v Kliniki na Golniku vodi Oddelek za internistično onkologijo. Z njo se je srečal Iztok Konc. Fotografija je simbolična: Calleamanecer/ WikimediaCommons, cc
“O težavah na delovnem mestu se ne bi smeli pogovarjati na hodnikih,” pravi Luka Pregelj, direktor in ustanovitelj podjetja Quantifly, v katerem se ukvarjajo z organizacijsko diagnostiko. Gre za proces, s katerim se ocenjujejo in analizirajo struktura, delovanje in uspešnost organizacije, cilj pa je prepoznati močna in šibka področja ter razumeti dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost organizacije.
Ste v tem poletju opazili kakšno kresničko? Drobne lučke na travnikih in poljih so nekaj res očarljivega in za marsikoga otroški spomin na pravljičnost narave. Marsikdo je morda malo presenečen, ko izve, da so kresničke hrošči. Zagotovo pa tudi tisti, ki žuželk ne marajo preveč, osupnejo nad prizori, ki se rišejo marsikje po svetu. Kresničji turizem, torej popotovanje na kraje opazovanja kresničk, je vedno bolj v razmahu. In kot pravi ena od največjih poznavalk teh bitij na svetu zaslužna profesorica doktorica Sara Lewis z Univerze Tufts v ZDA, je ohranjanje te vrste in njenega življenjskega prostora zdaj zanje bistvena naloga. Z veseljem se je odzvala a moje povabilo na radijsko druženje. Vi pa, ugasnite luči, da boste bolje slišali!
Radiosfera postreže z zgodbo pravnice Urške Prepeluh Magajne, ki zdaj že 20 let živi in dela v Chicagu v Združenih državah Amerike. Kaj je o izkušnji selitve, težkih začetkih in življenju v tako velikem mestu – ob krajšem obisku v Ljubljani – povedala Lili Brunec, izveste v naslednjih minutah.
Vreme ni samo na Zemlji, vreme je tudi v vesolju. Tudi pri vesoljskem vremenu se dogajajo ekstremni dogodki. Geomagnetne nevihte so kar pogoste in so tudi vir čudovitih predstav na nebu, ki jim pravimo polarni sij. Ampak vemo, da se vsake toliko zgodi tudi pravi geomagnetni orkan. Geomagnetna nevihta sredi 19. stoletja, t. i. Carringtonov dogodek, je povzročila tako močan polarni sij, da se je dalo brati brez umetne svetlobe tudi ponoči. Edina tehnologija, ki jo je pojav poškodoval, je bil telegraf. Danes smo mnogo bolj ranljivi.
Danes smo se odpravili v državo, ki se je za turiste odprla šele leta 2019. Tako je – Savdsko Arabijo. Tja sta potovala Katarina in Rok Hočevar, strastna popotnika, ki sta v svoji potovalni karieri prepotovala že več kot 80 držav. Zakaj sta se odločila ravno za to strogo muslimansko državo in kaj ju je tam tako zelo navdušilo, izveste v današnji Radiosferi. Pred mikrofon je sogovornika povabila Lana Furlan.
2. avgusta so se Romi po svetu, tudi v Sloveniji, spomnili žrtev genocida nad Romi in Sinti v 2. svetovni vojni. Na ta dan leta 1944 so nacisti v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau uničili tamkajšnje cigansko taborišče in pobili vse Rome in Sinte v njem, po novejših podatkih jih je bilo celo 4200. Med letoma 1939 in 1945 so nacisti pobili skoraj 500.000 Romov, po novejših ocenah okoli 600.000, kljub temu pa Romi in Sinti še vedno čakajo na popolno priznanje trpljenja, ki jim ga je povzročil nacistični režim. Romski zgodovinar in doktor znanosti, Ian Hancock ocenjuje, da bi naj nacisti skupno pobili tudi do milijona in pol Romov in Sintov, kar je takrat predstavljajo okoli polovico vseh živečih Romov in Sintov. O pozabljenem genocidu ali porajmosu pa tokrat z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti, Sandijem Horvatom.
Podjetje Psybit s pomočjo usmerjenega in personaliziranega oglaševanja podjetja povezuje s kvalificiranimi kandidati. Pri tem se zanašajo na moč družbenih omrežij in podatke, ki jih ta zbirajo o nas. V letu 2022 jih je Slovenski podjetniški sklad prepoznal kot eno izmed štiridesetih najinovativnejših podjetij na domačih tleh, leta 2023 pa so s svojim inovativnim orodjem pomagali do zaposlitve več kot 100 posameznikom. V tokratni Radiosferi smo pred mikrofon povabili soustanoviteljico in direktorico podjetja Evo Esih.
Morda ste za nenavadno zgodbo o Ivanu Skušku in Tsuneko Kondō Kawase oz. Mariji Skušek že slišali. Do konca avgusta leta 2025 je namreč v Slovenskem etnografskem muzeju možen ogled njune obsežne zbirke kitajskih predmetov in pohištva, ki so si jih sicer nekoč ogledovali kar v njunih stanovanjih. Alja Zore se je pogovarjala s sinologinjo dr. Heleno Motoh z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper in dr. Natašo Vampelj Suhadolnik z ljubljanske Filozofske fakultete, dvema izmed avtoric oz. avtorjev razstave »Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke«, Darja Pograjc pa je pripravila Radiosfero. *popravek: V oddaji je bilo navedeno, da je razstava na ogled do konca avgusta 2024, kar ne drži. Razstava bo na ogled do konca avgusta leta 2025. Do 18. avgusta 2024 pa je na ogled razstava fotografij iz Skuškove zbirke na Krakovskem nasipu.
Zgodbe Slovencev iz sosednjih držav so zelo raznolike, tako kot je raznoliko njihovo življenje. To velja tudi za glasbenike. Za koroške Slovence velja, da pojejo od najzgodnejših let naprej, mnogi tudi igrajo različne inštrumente. In če smo nekoč poznali predvsem njihovo zborovsko dejavnosti, zdaj v ospredje prihajajo tudi druge glasbene zvrsti; od jazza do rocka.
Globalno segrevanje ne prizanaša niti morju, letos smo namreč dosegli nov rekord v številu dni, ko morje presega 30 stopinj Celzija. Vse toplejše morje ima tudi različne negativne vplive na živali in rastline, ki živijo v njem. Kaj se zgodi z ekosistemi, če je v morski vodi pretoplo, izveste v današnji Radiosferi, ki jo je pripravila Lana Furlan.
Fuzija predstavlja enega od velikih obetov prihodnosti. Če bi nam uspelo poustvariti dogajanje, ki sicer poteka v središču sonca, bi si lahko zagotovili vir zadostne količine električne energije za ves planet. Brez toplogrednih plinov in jedrskih odpadkov. A posnemanje sonca je zapleten tehnološki izziv. Kako denimo sploh ustvarimo 100 milijonov stopinj Celzija na Zemlji? Kaj preprečuje, da se vse naokoli zaradi vročine preprosto ne vžge? Če so ta vprašanja že razrešena, jih še mnogo ostaja povsem odprtih. Raziskave, ki so nujne za uspešen zagon Itra, največjega fuzijskega reaktorja na svetu, ki se gradi v južni Franciji, potekajo tudi na raziskovalnem jedrskem reaktorju Triga v Brinju pri Ljubljani. Z novo napravo, ki se imenuje Katana, bodo raziskovali t. i. aktivirano vodo. Gost v Radiosferi je bil dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan in vodja raziskovalnega jedrskega reaktorja Triga.
