Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na TV Maribor. Spremljate lahko vremensko napoved za prihodnje dni.

Paola kolesari s prijatelji in išče strmine. Želi se preizkusiti v gorskem kolesarjenju. Po stezi je težje kolesariti kot je mislila, saj je blatna in zelo spolzka. Paola nekaj krat pade, a nikoli ne obupa. Želi doseči svoj cilj in prekolesariti zahtevno stezo čisto sama. Ali ji bo uspelo? Močno držimo pesti!

Osem mladih nas popelje v svoj prosti čas, ki ga preživljajo z gibanjem, natančneje se ukvarjajo z urbanimi športi. Skozi osebne zgodbe spoznavamo svet skejtanja, bmx-anje in freerunna. Mladi predstavijo značilnosti športa in subkulturo, s katero se šport povezuje (ta se kaže tudi v besednjaku mladih). Z dokumentarnim filmom želimo mladim vzbuditi zanimanje za šport in jim nevsiljivo predstaviti zdrav način življenja ter urbane športe.
scenarij: Neža Prah Seničar, režija: Siena Krušič

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Bili smo na mariborskem Glavnem trgu, kjer so na brezplačnem baletnem spektaklu Balet pod zvezdami plesalci SNG Maribor izvedli predstavo Romeo in Julija v koreografiji Valentine Turcu na glasbo Sergeja Prokofjeva. Ogledali smo si tudi prvo plesno-gledališko predstavo v novi sezoni Cankarjevega doma Hortus Conclusus – vrt Barbare Novakovič in prisluhnili uvodnemu koncertu 44. Kogojevih dnevov v Kanalu ob Soči. Mednarodni festival sodobne glasbe letos ponuja deset koncertov.

Az adás tartalma:

- tanévkezdő szakmai nap;
- Király Ferenc és Suzanne Király-Moss közös kiállítása;
- Magyar etnoest Lendván;
- Lendvai borok estje;
- 45. Lendvai Szüret;
- Bográcsfőző verseny Kisfaluban.

Vsebina oddaje:

- strokovni dan pred začetkom šolskega leta;
- skupna razstava Ferenca Királya in Suzanne Király-Moss;
- madžarski etno večer;
- Večer Lendavskih vin;
- 45. Lendavska trgatev;
- tekmovanje v kuhanju bograča v Pordašincih.

Kipar, ki mu je Tito dovolil na tuje. Velik umetnik, a tudi velik obrtnik. O mehki bavarski pokrajini in samooskrbi. Tudi o Bledu.

Belokranjski obzornik pripoveduje o dogajanju in življenju na sončni strani Gorjancev. To je v treh občinah – Metliki, Črnomlju in Semiču – še kako pestro in raznoliko: od bogatega kulturnega izročila, kmetijstva, naravne in kulturne dediščine, ki jih skozi različne dogodke z živo sliko zapiše tudi oddaja Belokranjski obzornik. V njej ne manjka raznolikih vsebin o praktično vsem, kar se dogaja v Beli krajini.

Vabljeni k ogledu.

Oddaja Dogodki tedna vključuje zgodbe o vseh najpomembnejših dogodkih tekočega tedna iz političnega, gospodarskega, kulturnega in športnega področja v Savinjski statistični regiji.

Pomurje in Porabje veže zgodovinska in kulturna povezanost. Porabje je bilo geografsko, kulturno in narodnostno del Prekmurja vse do leta 1920 ko je prišlo do razpada Avstro-Ogrske in je bilo priključeno k takratni kraljevini Jugoslaviji, Porabje pa je pripadlo madžarski državi. Ob vstopu Slovenije in Madžarske v EU po dobrih 80 tih letih izginja umetno postavljena meja med Porabjem in Prekmurjem, s tem se ponujajo nove priložnosti za povezovanje. Zato je potrebno vzpodbujati sodelovanje na ravni družbenih ustanov predvsem preko televizijskih medijev, ki bodo ustvarili pogoje za lažje čezmejno sodelovanje obeh področij.
Slovensko Porabje je tipičen primer, kjer je vidno, da lahko državna meja (železna zavesa) pusti na ljudeh neizbrisen pečat. Porabski Slovenci so bili desetletja ločeni od svoje matične domovine in so živeli brez kakršnih koli stikov z domovino matičnega naroda. Etnično skupino (porabski Slovenci) sestavljajo ljudje, ki si delijo enake kulturne značilnosti, želimo si, da bo tudi ta etnična skupina še naprej sposobna in zmožna ohranjati svojo etnološko dediščino, ponos in identiteto, da bosta slovenski jezik in kultura porabskih Slovencev njihova prednost in ne problem. Slednje lahko dosežemo s tesnejšo povezanostjo porabskih Slovencev z matičnim nacionalnim korpusom. Zagotoviti je potrebno večjo možnost delovanja manjšine v javnosti predvsem preko televizijskega medija ter skušati v pozitivnem duhu do jezika manjšine razvijati taka stališča, ki bodo pospeševala znanje in uporabo narečja, ki mu grozi izumrtje.
Za porabske Slovence je pomembno, da postanejo bolj prepoznani na Madžarskem in v Sloveniji, zato si je potrebno prizadevati za takšen razvoj medijev, ki bo manjšince predstavil v pozitivni luči ter jim omogočil razvoj in napredek gospodarstva v Porabju, saj je to osnovni pogoj za obstoj ene maloštevilne narodnostne skupine.

Pogovor na polovici mandata. Eriko Köleš Kiss smo vprašali o narodnostnih volitvah, šolstvu in gospodarstvu.
Jubilej lipe pred slovensko hišo. Sveto slovensko drevo v Sombotelu posadili pred dvajsetimi leti.
Monoštrska cerkvena galerija. Predstavljena likovna dela madžarskega slikarja in prekmurskega kiparja.
Črno jezero. Naravna znamenitost Pohorja.

Že peto leto zapored se je v Oplotnici zbralo 12 narodno-zabavnih ansamblov na Festivalu pod Pohorjem, ki bo v zakladnico slovenske narodno-zabavne glasbe prispeval 12 novih skladb. Vabljeni k ogledu.

O PEČOVNIŠKI DUGLAZIJI
Pečovnik je predel celjskega mestnega gozda, v katerem rastejo najvišje duglazije pri nas. Med njimi je tudi 140 let stara zelena duglazija, ki je po meritvah pred 4 leti postala najvišje drevo Slovenije. Kdaj in kako so duglazije prišle v Evropo, kaj jim ustreza, kakšen je njihov les, se je Sebastjan Lipar pogovarjal z gozdarjem mag. Robertom Hostnikom.

SAJENJE KAPUSNIC JESENI
Da je letošnja vrtičkarska sezona vremensko težja in spremenljiva, pove gospa Katarina, ki v prestolnici urbano vrtnari že 42 let. S strokovno sodelavko kluba Gaia sta posadili kapusnice, tiste s krajšo vegetacijsko dobo bodo do nastopa hladnih dni še naredile pridelek.

OD GROZDJA DO ROZIN
Butično proizvodnjo rozin imamo pri nas, so pa posušene jagode grozdja, dehidrirane po domačem postopku, toliko slajše. V zaledju Obale smo izvedeli, katere sorte trte so primerne, da jih spremenimo v rozine.

VLOŽEN FIŽOL ZA SOLATE
Do jeseni naj bi pridelali toliko, da bi imeli dovolj ozimnice do pomladi. Na vrtu družine Plohl Krevh fižol letos dobro uspeva. Gospa Martina zrnje, ravno prav veliko in sveže, skuha, prelije z mešanico kisa in shrani v klet. Doma vloženo zrnje bo hranilen dodatek zimskim solatam.

Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.

»Na pomoč!« Gasilka Katarina vadi reševalno akcijo skupaj z očkom. Najprej je potrebno dobro pripraviti opremo in se pravilno obleči. Kako zabavno je preizkušati očkovo uniformo, so čevlji morda malo preveliki? Čisto malo! Čelado pa bo potrebno še pošteno zloščiti. 112! Prosim? Požar? Ojoj! Gasilka Katarina, zdaj gre čisto zares!

Mladi pripovedujejo o tem, kaj jim pomeni življenje in kakšno je bilo njihovo srečanje s smrtjo, tako bližnjega kot sebe. Poudarek filma, ki je namenjen otrokom zadnje triade osnovne šole, je, da so vsa čustva dovoljena in da je smrt del življenja. Protagonisti razkrivajo svoje izkušnje, čustva, kaj jim pomeni žalovanje in ali se to sploh kdaj konča. Povedali so, kaj jim je pomagalo v težkih trenutkih.
scenarij: Neža Prah Seničar, režija: Ema Muc

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsak petek ob 18.05 na prvem programu Televizije Slovenija.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V podjetju GP Brlec smo spoznali ekipo, ki se ne ustraši še tako zahtevnih terenov. Strmine, močvirja, plazovi, škarpe, to so izzivi, ki jih vsakodnevno premagujejo. Delo z lesom pa obvladuje že četrta generacija družine v Gančanih. So eni redkih sodarjev v Sloveniji.

Dr. Marija Švajncer je rojena v Mariboru, v pisateljsko-novinarski družini, po izobrazbi je filozofinja, je avtorica desetih znanstvenih in strokovnih del s tega področja, je tudi avtorica petih romanov, sedmih pesniških zbirk, na natečajih tržaške revije Mladika je prejela več nagrad za poezijo, njeno rojstno mestno, na katerega je po lastnih besedah zelo navezana, pa jo je leta 2014 počastilo z Glazerjevo istino.

Eden od vodilnih pevskih zborov, Carmina Slovenica, ki ga vodi dirigentka Karmina Šilec, je za uvod v evropsko prestolnico kulture v Mariboru z gosti predstavil scenski koncert Placebo s srednjeveškim besedilom Mati žalostna je stala, ki ga navdihuje trpljenje Jezusove matere med križanjem sina. Glasbeno izhodišče projekta je delo Stabat Mater Giovannija Battiste Pergolesija. Avtorica projekta Karmina Šilec pa je povedala, da se »tokratna izvedba oddaljuje od izvirnika v izboru inštrumentarija in izvajalskih zasedb ter ponekod tudi v izboru libreta, ki glede na dramaturgijo predstave iz Stabat Mater Dolorosa preide v Stabat Mater Speciosa«. Skladbe Američana Jacoba Cooperja, Angleža Gavina Bryarsa in Latvijca Peterisa Vasksa ustvarjajo izjemno emotivna vzdušja. »Mojstrovine glasbe našega časa se zelo subtilno zlivajo z baročno glasbo. Placebo je torej projekt – izhodišče premislekov, je umetniška hiperpovečava enega samega trenutka.
Nastopajo: Carmina Slovenica, Sabina Cvilak, Bernhardt Landauer, Jožica Avbelj, Olga Kacjan, Marko Hatlak, Karmen Pečar, Musica Cubicularis, Slovenski komorni zbor, Renata Vereš Klančič, Kaja Lorenci idr. Avtorica projekta Karmina Šilec.

JURE LESAR – Svojevrstna fuzija kitarskega rocka in kantavtorskih besedil.

Na 30. Sarajevskem filmskem festivalu smo se z Elio Suleimanom, palestinskim režiserjem, ki živi v prostovoljnem izgnanstvu, in režiserjem Alexandrom Paynom, dobitnikom dveh oskarjev, pogovarjali o konfliktu na Bližnjem vzhodu. Festivala sta se udeležila hollywoodska zvezdnika Meg Ryan in John Turturro, na njem pa je letos sodelovalo tudi rekordno število slovenskih filmov, med njimi Praslovan režiserja Slobodana Maksimovića. Gre za dokumentarni portret Zorana Predina, slovenskega glasbenika z največ izdanimi ploščami. Posebno nagrado za promocijo enakopravnosti spolov je prejela Maja Doroteja Prelog za dokumentarni film Cent'anni. Mednarodna konfederacija art kinematografov pa je z distribucijsko podporo nagradila film Odrešitev za začetnike Sonje Prosenc.

Vabljeni k ogledu.

Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na TV Maribor. Spremljate lahko vremensko napoved za prihodnje dni.